Škrlec dodeljen na položaj generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva

Škrlec je to funkcijo po pooblastilu generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja opravljal že leto dni.

Škrlec o dodelitvi še ni formalno obveščen Škrlec je za STA pojasnil, da o dodelitvi še ni formalno obveščen. Kot je dodal, se lahko generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva dobi na dva načina, z imenovanjem ali dodelitvijo. Imenovanje se izvede prek javnega natečaja, ki je namenjen javnim uslužbencem, na poziv za dodelitev pa se lahko odzovejo le državni tožilci.

Fišer je v začetku januarja ministrstvu za notranje zadeve, ki je bilo takrat pristojno za tožilstvo, posredoval predlog, da objavi poziv tožilcem k prijavam za dodelitev na vrhovno državno tožilstvo za opravljanje nalog generalnega direktorja. Kot je danes pojasnil Škrlec, je bil on edini prijavljeni kandidat. Generalni državni tožilec je predlagal, naj se na omenjeno mesto dodeli njega, državnotožilski svet pa je dodelitev odobril. Fišer bi se lahko odločil tudi, da ne predlaga nikogar, je dodal Škrlec.

Ali dodelitev pomeni, da je Škrlec sedaj dejansko generalni direktor vrhovnega državnega tožilstva in ali bo pristojnemu ministru treba podati predlog za njegovo imenovanje, Škrlec sam danes ni vedel, kljub temu pa meni, da je postopek po vsebinski plati zaključen. Na državnotožilskem svetu danes za STA niso bili na voljo za ta vprašaja.

Škrleca na mesto direktorja vrhovnega državnega tožilstva imenovala Pahorjeva vlada Boštjana Škrleca, državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu v času ministrovanja Aleša Zalarja, je na mesto direktorja vrhovnega državnega tožilstva imenovala vlada Boruta Pahorja. Vlada Janeza Janše je odločbo o imenovanju razveljavila zaradi nepravilnosti pri uporabi določb novele zakona o državnem tožilstvu. Škrlec je razveljavitev odločbe o imenovanju skušal izpodbijati s tožbo pred upravnim sodiščem, a ga je to zavrnilo. Sodba je postala pravnomočna sredi decembra lani.

Po poročanju Dela še ni jasno, ali bo v primeru Škrlec minister za pravosodje Senko Pličanič izvedel neposredni pravosodni nadzor, za katerega se je zaradi Škrlečevega imenovanja odločila prejšnja vlada oziroma nekdanji notranji minister Vinko Gorenak.

Pristojnost nad tožilstvom se je namreč z zadnjo novelo zakona o vladi z notranjega preselila na ministrstvo za pravosodje, kjer pa so pojasnili, da bo več znanega v nekaj tednih, ko se bo minister seznanil z zadevo. Na vrhovnem državnem tožilstvu so sicer ob napovedi nadzora povedali, da je ta po njihovem mnenju nezakonit.

Gorenak je poleg tega marca državnotožilskemu svetu naložil, naj pripravi poročilo o zatrjevanih kršitvah oziroma dejstvih glede imenovanja Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.

Dokončno odločitev o nadzoru je Gorenak prepustil vladi Janeza Janše Dokončno odločitev o nadzoru je Gorenak po poročanju Dela prepustil takrat še vladi Janeza Janše. Ta je na seji marca sklenila, da ministrstvo za notranje zadeve opravi neposredni pravosodni nadzor nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave na vrhovnem državnem tožilstvu. Pojasnili so, da pri omenjenem nadzoru ne gre za poseg v samostojnost državnega tožilca pri odločanju v konkretni zadevi, "kot navaja generalni državni tožilec v obvestilu o zavrnitvi neposrednega pravosodnega nadzora".

Predmet nadzora so namreč odločitve v posameznih zadevah državnotožilske uprave, ki jih je Fišer sprejel v okviru izvrševanja pristojnosti predstojnika državnega tožilstva, so takrat pojasnili na vladi. Po njihovem mnenju pa izvrševanje zadev državnotožilske uprave, ki so predmet nadzora, ne sodi v okvir odločanja državnega tožilca, zato se nadzor lahko izvrši.

Fišer bo po poročanju Dela v kratkem državnotožilski svet zaprosil, naj se opredeli do prehajanja tožilcev v politiko in nazaj. To se je zgodilo z vrnitvijo Gorenakove državne sekretarke Barbare Brezigar, ki je zdaj spet na položaju vrhovne državne tožilke, še piše Delo.