Torek, 13. 2. 2018, 15.36
6 let, 9 mesecev
Sindikati ogorčeni nad odpiranjem vrat Uberju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,63
19
Sindikati nasprotujejo predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu in pričakujejo, da ga bo ministrstvo umaknilo iz javne razprave. Prepričani so, da bi prihod Uberja odprl vrata prekarizaciji. "Postali bomo individualisti, brez trohice solidarnosti. Če ni solidarnosti, pa padejo vsi socialni sistemi v tej državi," opozarja Andrej Zorko iz ZSSS.
Kot je na novinarski konferenci poudaril izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, v zvezi predlogu novele zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, ostro nasprotujejo. Skrbi ga, s kakšno lahkoto vlada in politiki podležejo kapitalu.
Prihod Uberja kaže na to, da je očitno namen posamezne politike znotraj vlade delavca zamenjati z izvajalcem storitve, delodajalca pa z naročnikom storitve. "To pomeni rušitev delovnih razmerij v Sloveniji. To pomeni načrtno izigravanje uveljavljenih standardov v Sloveniji," je poudaril.
Predlog zakona v javni obravnavi le en mesec
Saška Kiara Kumer iz Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) je bila kritična do tega, da je ministrstvo predlog zakona v javno razpravo poslalo le za en mesec, vanjo pa ni vključilo socialnih partnerjev. Čeprav ima novela zakona pomembne posledice na trg dela in delovnopravni položaj ljudi, ki bodo to delo opravljali, sindikati niso bili vključeni, je dejala.
Preberite še:
Minister Gašperšič spisal zakon za Uber
SDS hoče Uber čim prej privabiti v Slovenijo
Vsebina predloga je po besedah Kumerjeve problematična z več vidikov. Naštela je novo obliko javnih prevozov, saj zakonski predlog uvaja obliko najema vozila z voznikom, ter deregulacijo obstoječih taksi prevozov. Ministrstvo predlaga, da bi se pri taksi prevozih ukinila državna licenca, ureditev taksi prevozov pa se v celoti prepušča občinam. "Nam se zdi nerazumno, da se država nadzoru odpove in ga prepusti samovolji lokalne samouprave," je dejala.
Izvršnega sekretarja ZSSS Andreja Zorka skrbi, s kakšno lahkoto vlada in politiki podležejo kapitalu.
Prav tako nasprotujejo odpravi obvezne uporabe taksimetrov, ko je cena vnaprej znana. Tudi za potrošnike je taka praksa slaba, je prepričana Kumerjeva, ki je pojasnila, da je cena večino časa res ugodna, ampak se pri zgoščenem prometu na podlagi ponudbe in povpraševanja tudi do trikrat poveča.
Kakršnokoli nižanje cene je sporno tudi z vidika socialne varnosti teh, ki taksi prevoze opravljajo. Cene na trgu so že tako nizke in taksisti si ob nekem normalnem delovnem času ne morejo zagotoviti normalnega življenja, je dejala.
Taksiste moti nelojalna konkurenca
Temu je prikimal tudi taksist Mario Azinović, ki je poudaril, da tudi taksisti prihodu Uberja v Slovenijo odločno nasprotujejo. Moti nas nelojalna konkurenca, ukinitev nacionalne licence, prenos pristojnosti za urejanje taksi prevozov na lokalne skupnosti in odprava obvezne uporabe taksimetra, je povzel.
"Slovenija je pravna in socialna država. Še vedno. Zato naj se vlada ukvarja s tem, kako bo končno sprejela zakonodajo, ki bo bolj učinkovita pri zaščiti delavcev, vključno s krepitvijo inšpekcijskih in drugih nadzornih služb, brez katerih pravice iz delovnopravne zakonodaje ostajajo le mrtva črka na papirju, vsem nam v posmeh.
Namesto krepitve pravne in socialne države smo žal pod Cerarjevo vlado, ponovno priča poskusom, tokrat celo protiustavnih, deregulacije pravic delavcev. Vlada se je očitno odločila, da bo namesto preprečevanja socialnega dampinga, ki Sloveniji nikakor ni v ponos že sedaj, le tega še poglabljala. Slednje ocenjujemo kot skrajno alarmantno.
Sindikat državnih organov Slovenije opozarja, da je početje vlade glede poskusov sprememb zakonodaje z namenom legalizacije Uberjevega nezakonitega poslovnega modela, kar je potrdilo celo sodišče EU, absolutno škodljivo ravnanje. Poskuse prekarizacije delavcev v taksi službah, kakor tudi praktično deregulacijo nadzora nad poslovanjem takšnih družb, spremljamo z globoko zaskrbljenostjo. Sindikat državnih organov namreč že nekaj časa opozarja na nemogoč položaj državnih regulatorjev, predvsem inšpekcijskih služb Inšpektorata za delo in Finančne uprave. Zato na tem mestu ponovno pozivamo, da vlada namesto spreminjanja in fragmentiranja delovnopravne zakonodaje, nujno okrepi tako Inšpekcijo za delo, kot tudi Finančno upravo."
Po besedah predsednice Sindikata Mladi plus Tee Jarc je zakonski predlog pisan z jasnim namenom, da se zmanjšuje delavske standarde in širi prostor za prekarne oblike dela. Prakse, ki jih je Uber pokazal v drugih državah in zaradi katerih je v številnih državah celo prepovedan, se vežejo predvsem na kršenje delovne zakonodaje, saj voznikom ne priznava statusa zaposlenih, ne glede na obseg dela, ki ga opravijo.
"Uber ne ustvarja popolnoma nobenega delovnega mesta"
Ena od stvari, ki jih Uber rad poudarja, je, da ustvarja nove zaposlitve, a to ne drži, je poudarila Jarčeva. Pojasnila je, da Uber ne ustvarja popolnoma nobenega delovnega mesta, ker ne gre za redno delovno razmerje.
Sporen se ji zdi tudi sistem ocenjevanja Uberjevih voznikov pri strankah, kar lahko pripelje do diskriminacije. "Nič ne zagotavlja, da stranka v resnici oceni opravljeno delo, ampak je lahko ta ocena podana na podlagi spola, rase, narodne pripadnosti," je opozorila.
Ministrstvo, GZS in OZS še usklajujejo stališča
Ministrstvo za infrastrukturo se je z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in Obrtno podjetniško zbornico Slovenije (OZS) dogovorilo, da bodo uskladili stališča glede delov predloga novele zakona o prevozih, ki urejajo področje taksi prevozov in novih oblik prevozov. Predlog, ki omogoča prihod platform, kot je Uber, je od 17. januarja v javni razpravi.
Izidor Ostan Ožbolt iz Sindikata Mladi plus je medtem poudaril, da je zakon kontradiktoren, ker je eden ključnih ciljev povečanje priljubljenosti javnega prometa, a države, ki dovoljujejo Uber, opažajo ravno obratno. Opozoril je tudi na negativne posledice, ki bi jih imel prihod Uberja in podobnih platform na okolje.
19