Petek, 23. 3. 2018, 14.21
6 let, 8 mesecev
Sindikati: Nova stavka pred volitvami ni izključena
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,94
5
V koordinaciji stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, vztrajajo, da ni nikakršnih pravnih ovir za nadaljevanje pogajanj z vlado, čeprav ta opravlja le še tekoče posle. Predlagajo, da se pogajajo naprej, vse do točke, ko bi se uskladili, odločitev o sklenitvi dogovora pa prepustijo prihodnji vladi. Na sklepno informacijo o pogajanjih so se kritično odzvali v sindikatu Sviz.
Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril Počivavšek, bi s tem aktualna vlada prevzela odgovornost za uresničitev zavez, ki jih je dala sindikatom, hkrati pa bi novi vladi zagotovili miren začetek mandata s sto dnevi miru, ki jih sicer ne bo imela.
V tednu dni se bodo znova sestali
V koordinaciji stavkovnih odborov so po njegovih besedah že sklenili, da "v roke delavcev, zaposlenih v javnem sektorju, predamo odločitev o nadaljnjih sindikalnih, morda tudi stavkovnih aktivnostih, ki utegnejo v primeru statusa quo potekati v času te, prihodnje ali obeh vlad".
V tednu dni se bodo znova sestali in na podlagi vladnega odziva odločali, kako in na kakšen način bodo ravnali. Počivavšek je potrdil, da ni izključena niti nova stavka pred volitvami.
Cerar vztraja, da pogajanj nima smisla nadaljevati
Vlada opravlja tekoče posle in v okviru teh seveda ne more sprejemati odločitev o izplačilu deset-, sto- ali večmilijonskih zneskov, je o možnosti pogajanj dejal premier Miro Cerar. Verjame, da pogajanj nima smisla nadaljevati, če pa bo treba kakšen pogovor tu in tam opraviti, "bomo pa verjetno za to odprti", je dodal.
Cerar, ki so ga v Bruslju novinarji poprosili za komentar, je ponovil, da obžaluje, da sindikati po dolgih pogajanjih niso sprejeli zelo dobre ponudbe, ki jo je dala na mizo vlada. Ta bi bila po njegovih besedah dobra za javne uslužbence vseh vrst, od tistih najslabše plačanih do tistih na drugih, tudi višjih delovnih mestih.
"Pri tem se je vlada zelo potrudila, da pride naproti, pa vendar so do konca odklanjali tudi take konstruktivne predloge, tudi med seboj se očitno niso dobro sporazumeli," je pojasnil. Prepričan je, da bo pravi čas za to takoj, ko bomo imeli naslednjo vlado.
"Takrat se bomo lahko s sindikati spet pogajali v polni zmogljivosti in seveda v nekem treznem okviru, kajti takrat ne bo šlo za kako, jaz bi bi rekel, zlorabo predvolilnega obdobja," je menil Cerar, ki upa, da bo takrat šlo za pogovor o tem, kaj je mogoče in kaj je dobro. Želi pa si, da bi za javni sektor sprejeli dobro odločitev.
Do sklepa vlade o pogajanjih kritični tudi v Svizu
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so kot neresnično zavrnili, da vodja vladne pogajalske skupine Lilijana Kozlovič 12. marca, ko so potekala zadnja pogajanja, ni parafirala zapisa o stopnji usklajenosti z njimi, ker so imeli dodatne zahteve. Kot so ocenili, se vlada "poskuša otresti odgovornosti in hkrati demonizirati zahteve Sviza".
Poudarili so, da so se na zadnjih pogajanjih dogovorili o vseh zahtevah, vključno z zvišanjem svetovalca in svetnika za en plačni razred, kar je k vladnemu predlogu istega dne dodala koalicija.
Zmotila jih je tudi navedba, da je Sviz "ob dani ponudbi še vedno zahteval zapis, da so s tem le delno odpravljene razlike do povprečne plače v državni upravi". Ta sicer drži, a kot so izpostavili v sindikatu, je vlada zamolčala, da se je Kozlovičeva s to formulacijo strinjala in soglašala z zapisom v dogovoru.
Po navedbah Sviza je zavajajoča tudi trditev o zvišanju povprečne plače v javnem sektorju za več kot sedem odstotkov, in to v vseh delih javnega sektorja. Sami namreč izpostavljajo podatke, da je od začetka leta 2014 do konca leta 2017 povprečna plača v državni upravi zrasla za 11,2 odstotka, v vzgoji in izobraževanju pa skoraj 3-krat manj, za 3,9 odstotka.
5