Še uporabljamo parke?

24. maja obeležujemo dan parkov. Za Slovenijo, ki ne pozna velikih metropolitanskih mest, v katerih so parki pomembna sestavina urbane kulture in se običajno razprostirajo na bistveno večjih površinah, se morda zdi tak dan še en v vrsti mnogih. A tudi slovenska mesta imajo parke, zato smo pokukali v enega izmed njih, v katerem se obeta več kot le sprehajanje psičkov in nabiranje kilometrov za enega od maratonov. "Nekoč je park na Taboru živel, ljudje so bili veliko zunaj, sedeli na klopcah in se sprehajali po promenadi. Otroci so se med seboj poznali in se družili. Pogosto so bili vpleteni v razne dejavnosti, predvsem pa so živeli na zelenih površinah. Danes se tega ne vidi več, vsaj na javnih prostorih ne," je za raziskavo Kulturne četrti Tabor v Ljubljani, v katero so se z namenom oživitve parka vključile okoliške organizacije, povedal eden izmed starejših prebivalcev Tabora.

Program za mlado in staro "Imeli smo občutek, da si okoliški stanovalci Tabora želijo aktivnosti in druženja v parku, zato smo pripravili akcije in program, ki jim bo to omogočal celo poletje. S pomočjo občine in Bunkerja smo uredili balinišče, postavili nove mize in klopi, po drevesih obesili luči … Projekt se je razvil v pester program za mlado in staro, ki se bo odvijal vse od maja do konca junija," navdušeno pripoveduje Maša Cvetko, ena od ustanoviteljic projekta ProstoRož, ki s svojimi akcijami že nekaj let presenečajo prebivalce Ljubljane in se preskušajo v inovativni kultivaciji javnega prostora.

Park včasih Upokojenec Bojan nam malce tišje, kot bi se bal, da ga bo kdo slišal, pove, da se je v Taboru včasih veliko dogajalo – telovadno društvo Sokol je imelo stalne vadbe in prireditve, otroci so se igrali v parku, medtem ko so se starši pogovarjali in posedali na klopcah, veliko se je balinalo, skratka, park je bil živ, danes pa z grenkobo ugotavlja, da se vsak drži bolj zase. "Prav iz takih pripovedi smo izhajali in spontano smo začeli razmišljati, kako naj ljudi spet spravimo na prosto in jih spodbudimo, da bi se družili. Za to imamo vse pogoje – osrednji prostor, ki mu pravzaprav ne manjka veliko, ljudi in relativno majhen finančni vložek s strani občine," je podobnih misli Maša.

Ljudi zvabiti iz dvoran na prosto Maša meni, da je najožji del mestne četrti Tabor zelo zanimiv, ker je po socialni sestavi tako raznolik: vse od doma upokojencev, vrtca, kulturnega društva, dijaškega in študentskega doma, športnega društva, cerkve, etnografskega muzeja, do turistov in brezdomcev, ki se ustavijo v parku. Prav zato jo zelo preseneča dejstvo, da je večina aktivnosti, ki so že potekale v parku, prej ali slej propadla: "Tu je bila košarka, za katero fantje še vedo pravijo, da bi jo z veseljem igrali, pa inline hokej, a so nam v telovadnem društvu Tabor povedali, da se nobena stvar ni dolgo obdržala." Program so zastavili najprej na povabilu vseh že delujočih bližnjih organizacij, da svoje aktivnosti prenesejo na prosto, hkrati pa jih bodo odprli za vse stanovalce Tabora.

Od telovadbe do jutranjega druženja ob zajtrku Na programu se je prav zaradi entuziazma in pripravljenosti mentorjev za prostovoljno delo znašlo mnogo atraktivnih aktivnosti, vse od športa (vsakodnevna jutranja telovadba, pilates, telovadba za nosečnice, joga, taijiquan in qigong, bothmer gimnastika, sabljanje za otroke, slackline, petanka, balinanje), dogodkov (delavnica oživljanja javnega prostora, filmski večeri, javne vaje dramske šole Barice Blenkuš, delavnica slikanja, šah, družabne igre, druženje s stanovalci doma upokojencev …) in programa za otroke (taborniške in druge organizirane igre).

Ljubljančani zjutraj radi spijo

Kljub temu da je bil odziv na prve akcije dober – udeležili so se je celo upokojenci, ki se drugih aktivnosti sicer ne udeležujejo, v parku so nam večinoma zatrjevali, da sta zanje bolj primerni klopca in opazovanje, pa na drugih aktivnostih ni bilo opaziti pretirane udeležbe. Joga in pilates imata kar nekaj oboževalcev, medtem ko vsakodnevno jutranje vstajanje za telovadbo ob 7.30 Ljubljančanom očitno ne diši najbolje, zato za zdaj še ni zaživela: "Ljubljančani imajo verjetno drugačne jutranje navade ali pa e dovolj druge ponudbe," ugotavlja Maša.

Sicer pa je večina mimoidočih povedala, da vedo, da se v parku zdaj nekaj dogaja, niso pa vedeli povedati kaj in ali se bodo katere od aktivnosti tudi udeležili, medtem ko je trener sabljanja Aljoša prepričan, da je zaradi programa v parku na dan vsaj dvakrat več ljudi, kot bi jih bilo sicer. Za uresničitev dobre ideje bo očitno treba še kar nekaj vztrajnosti organizatorjev, med prebovalci Tabora pa malce več od "nostalgične želje" po dogajanju.