V SDS so prepričani, da je medijska svoboda znatno slabša kot v času prejšnje vlade. Slovenija je namreč v zadnjih dveh letih na lestvicah, ki merijo stanje svobode medijev, znatno zdrsnila.
Pri tem ob 3. maju, dnevu svobode tiska, opozarjajo, da v času padca Slovenije na obeh lestvicah ni bilo novinarskih protestov, "zgražanj nad cenzuro in pritiski vladajoče politike" na medije in novinarje. Hkrati opominjajo, da se ni angažiral tudi "Forum 571", kot so ga poimenovali, oziroma 571 novinarjev, ki so pred leti podpisali peticijo zoper cenzuro, da bi domačo in mednarodno javnost o obvestili o "padcu standardov medijske svobode v naši državi".
"Svoboda (pri)tiska"
Zato v poslanski skupini SDS menijo, da "moramo v Sloveniji v letu 2011 z veliko žalostjo in zaskrbljenostjo ugotavljati, da smo v času vlade Boruta Pahorja deležni medijskega fenomena, ki ga lahko imenujemo svoboda (pri)tiska". To je po njihovem prepričanju del novinarske srenje sprejel apatično, večina novinarjev pa z velikimi simpatijami, so še zapisali v sporočilu za javnost.
SDS: Naloga novinarjev je ohranjati obstoječo elito
V tem času smo po navedbah poslanske skupine SDS bili priča političnemu prevzemu nekaterih medijev, med drugimi tudi "državne tiskovne agencije". Novinarji pa so ponovno prevzeli status družbenopolitičnih delavcev, katerih osnovna naloga je ohranjati obstoječo elito na oblasti, dokler se ne bo sama sesula, so še zatrdili.
Prav tako sedaj "vsi množično iščejo medijska opravičila za katastrofalno vodenje te države, opravičila za slabo vlado". Kot so še zapisali, "spin doktorji" skupaj z uredniki medijev iščejo poti, kako speljati pozornost javnosti od "nesposobne vlade in njihovih škandalov k tistim temam, ki bi ljudi odvrnile od krutega vsakdana, ki ga danes živimo".
Neuravnoteženi, izkrivljeni medijski prostor pa po njihovih besedah pomeni ogrožanje svobode in pritisk na svobodo. Ni medijske svobode in ni svobode od medijev, če je ponudba enostranska, omejena, če so medijske informacije skrivljene in manipulirane, so sklenili.
Fajonova opozorila na težave slovenskih medijev
Slovenija se je letos spet uvrstila med države s svobodnimi mediji, kar pa seveda ne pomeni, da nimamo težav, je opozorila evropska poslanka Tanja Fajon (SD, S&D). Kot je zapisala v sporočilu za javnost, se tudi v Sloveniji soočamo z očitki o vmešavanju politike v novinarsko delo.
Problem so tudi nerešena lastniška razmerja
Prav tako naj bi se v Sloveniji srečevali s primeri neobjektivnega pisanja novinarjev in z nerešenimi lastniškimi razmerji medijev, hkrati pa je po njenem mnenju še vedno vprašljiv medijski zakon. Tudi šikaniranje novinarjev ni neznano, je izpostavila v sporočilu ob svetovnem dnevu svobode medijev.
Evropska poslanka, sicer nekdanja novinarka, je opozorila na stanje medijev drugod po svetu. Prepričana je, da ideal medijske svobode ni dosežen niti v razvitih demokracijah. Toliko manj medijske svobode pa je seveda v totalitarističnih državah in državah na vojnih območjih, je dodala. Poudarila je, da je v zadnjem desetletju pri opravljanju svojega poslanstva umrlo več kot 500 novinarjev.
"Težnja po nadzoru izumlja nove in nove oblike cenzure"
Hkrati je spomnila, da moderne tehnologije in nove oblike medijev po eni strani skoraj vsakemu posamezniku omogočajo, da se svobodno vključuje v izmenjavo informacij in mnenj, po drugi strani pa težnja po nadzoru izumlja nove in nove oblike cenzure. Nenehno smo priča zastraševanju novinarjev, tudi že blogerjev oziroma spletnih piscev, je tako zapisala.
"Pomembni sooblikovalci javnega mnenja"
Mediji so pomembni sooblikovalci javnega mnenja, je pojasnila poslanka, zato morajo biti po njenem prepričanju pri svojem delu nepristranski brez pritiskov politike in poslovnega sveta. Pravica državljanov je, da so korektno informirani in si zmorejo in smejo sami ustvariti mnenje, je še dodala. Ob tem je opozorila, da mora to spoznati in spoštovati tudi politika, tega pa da se morajo zavedati lastniki medijev.
Fajonova poziva k objektivnemu poročanju
Fajonova je novinarje tako pozvala, "naj tudi v časih, ko ne naši državi ne svetu na več področjih ne gre najbolje", in ko je precej kritik nujnih, poročajo objektivno in realno. Prav tako jih poziva, naj ne povzemajo zgolj drugih, temveč se poučijo in stvari raziščejo sami. Kritike na prvo žogo, ki jih čedalje pogosteje opaža, ustvarjajo v javnosti izkrivljene podobe, je še menila, nato pa sklenila, da to "ni ne novinarjem ne državi v čast".
4
