Petek, 15. 11. 2019, 10.11
5 let, 1 mesec
Šarec: Ne smemo dopustiti, da bi socialni dialog zamrl
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
5
Ne smemo dopustiti, da bi socialni dialog zamrl, je poudaril predsednik vlade Marjan Šarec.
Socialni partnerji so danes podpisali spremembe pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ter spremembe protokola o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. ESS bo tako lahko obravnaval tudi nevladne zakonske predloge. Socialni dialog je izjemnega pomena in ne smemo pustiti, da bi zamrl, je po podpisu dejal premier Marjan Šarec.
Kot je spomnil predsednik vlade Marjan Šarec, je pobuda za spremembe pravil delovanja ESS nastala na strani delodajalcev, ki so septembra prekinili socialni dialog. Niso se namreč strinjali s tem, da se predloge zakonov v državni zbor vlaga mimo ESS, kot je to počela Levica, saj bi bili lahko sprejeti brez soglasja socialnih partnerjev.
"Delo je za nekaj časa zastalo, a smo se usedli skupaj za mizo in dorekli sistem za naprej," je dejal Šarec. Kot je dodal, so se zavezali, da bo dialog tekel dalje in da bo ESS lahko obravnaval tudi nevladne predloge zakonov, ki bodo uživali podporo ministrske ekipe.
Šarec: Ne smemo dopustiti, da bi socialni dialog zamrl
"Verjamem, da bo to pomenilo nov zagon, da bo vzpostavljeno novo zaupanje med socialnimi partnerji," je bil optimističen premier. Prepričan je, da bodo zakoni, ki bodo obravnavani na ESS, lažje dobili glasove tudi v državnem zboru. "Če bi se zgodilo, da bi iz takih ali drugačnih razlogov dialog spet zastal, bomo spet sedli skupaj in spet iskali rešitve. Kajti socialni dialog je izjemnega pomena in ne smemo dovoliti, da bi v tem mandatu, zato ker je vlada manjšinska, zamrl," je sklenil premier.
"Socialni dialog je temelj socialnega miru, samo socialni mir pa lahko pomeni napredek države in gospodarski razvoj," je dejala ministrica za delo Ksenija Klampfer.
Ministrica za delo Ksenija Klampfer je medtem opozorila, da socialne partnerje v prihodnje čaka precej izzivov, med njimi pa je posebej izpostavila področje pokojnin. Nujno je, da vsi trije partnerji čim prej sedejo za mizo in najdejo čim boljše rešitve, je dejala Klampferjeva: "Socialni dialog je temelj socialnega miru, samo socialni mir pa lahko pomeni napredek države in gospodarski razvoj."
Sindikati in delodajalci: Dokument je treba upoštevati
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je po podpisu dejala, da se bo kmalu pokazalo, kako resno so vse strani zavezane podpisanim spremembam pravil in protokola. Če bosta dokumenta spoštovana, težav po njenem mnenju ne bo. Med projekti, ki jih čakajo, je omenila socialni sporazum in pogajanja na bilateralni ravni, ki so zaradi težav na ESS zastala na vseh področjih.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je presodil, da je ESS vrednota in posvetovalni organ za državo. Mora se slišati vse tri strani, "ne pa, da se skače mimo vrst in zakone sprejema mimo ESS". Tako kot Jerkičeva je posvaril, da je treba dokument ne le podpisati, temveč ga tudi upoštevati. "Kako se bo to odvijalo, pa bomo videli v prihodnje," je še dejal Trobiš.
Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije
S spremenjenim protokolom o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga je vzpostavljen dogovor, da bo vlada dosledno spoštovala in izvajala določila veljavnih pravil o delovanju ESS. Ministrska ekipa skladno z dokumentom brez predhodne vsebinske obravnave na ESS ne bo sprejemala ali predlagala v sprejem predpisov, ki so del temeljnih ekonomskih in socialnih področij.
Spremembe pravil delovanja ESS medtem predvidevajo sodelovanje ESS tudi v primerih, ko predloge zakonov v DZ vložijo predlagatelji, ki niso v vladi. ESS bo sodeloval na način, da bo oblikoval stališča, mnenja in priporočila k tem predlogom.
Generalni sekretariat vlade bo tak predlog zakona s področja delovanja ESS hkrati posredoval pristojnemu ministrstvu in kolegiju ESS. V ta namen bo pristojno ministrstvo zagotovilo stališče do predloga.
Kolegij ESS bo lahko nato odločil o uvrstitvi predloga v obravnavo ESS ali podal predlog za obravnavo na strokovnem odboru oziroma pogajalski skupini. Obravnava zakonskega predloga bo morala biti na ESS zaključena pred rokom za posredovanje mnenja ministrstva v obravnavo vladi.
ESS se je danes seznanil z aktivnostmi na področju ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Minister za zdravje Aleš Šabeder je danes pojasnil, da je ESS seznanil tako s predlogom ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s strani Levice kot z dopolnjenim predlogom LMŠ. Kot je poudaril, pa je na mizi poleg možnosti parcialnih rešitev, torej ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tudi možnost celostne prenove zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, h kateri se nagibajo tudi na ministrstvu.
"V debati je bilo mogoče razbrati, da se obe strani - sindikalna in delodajalska - nagibata k celostni obravnavi in prenovi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju," je poudaril minister. To pomeni, da bi se odprlo več stvari, "ne le vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak tudi pravilnik o poklicnih boleznih, košarica pravic z naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, struktura skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tako naprej", je naštel.Po njegovih besedah so se socialni partnerji danes dogovorili, da v primeru, da v DZ padeta tako predlog Levice kot dopolnjen predlog LMŠ, ministrstvo nadaljuje po poti celostne prenove zakona, ki bi ga predstavilo spomladi prihodnje leto.
Ministrstvo bi, kot je poudaril, na ESS prišlo z izhodišči, ESS bi vzpostavil pogajalsko skupino, sledilo pa bi usklajevanje odprtih vprašanj. Katerakoli možnost bi že obveljala - predlog Levice, predlog LMŠ ali celostna prenova zakona -, v vsakem primeru naj bi bile spremembe uveljavljene 1. januarja 2021, je še povedal Šabeder.
5