Torek, 8. 10. 2019, 14.05
4 leta, 6 mesecev
Premier Šarec in socialni partnerji našli rešitev, prva seja ESS prihodnji petek #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,15
1
Predstavniki vlade – s premierjem Marjanom Šarcem na čelu –, delodajalcev in sindikatov so se danes dogovorili, da bodo spremenili poslovnik Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), in sicer tako, da bodo lahko na sejah obravnavali tudi predloge zakonov, ki jih v DZ vloži opozicija. Socialni dialog je spet vzpostavljen, prva seja ESS pa bo prihodnji petek.
Kot je po srečanju socialnih partnerjev v Ljubljani povedala ministrica za delo Ksenija Klampfer, so se vsi strinjali, da nadaljujejo socialni dialog, ki je po njenih besedah pomemben temelj socialne države, socialnega miru in gospodarskega razvoja.
Situacija manjšinske vlade ni predvidena v pravilih ESS
Zdaj je na potezi posebna komisija, ki bo v naslednjih dneh pripravila dopolnitev pravil ESS. Predlog sprememb, ki naj bi preprečile sprejemanje zakonov mimo socialnih partnerjev, bodo vlada, delodajalci in sindikati na seji ESS predvidoma obravnavali prihodnji petek, 18. oktobra, je pojasnila.
Klampferjeva je izpostavila še, da ima Slovenija trenutno manjšinsko vlado, takšna situacija pa zdaj ni predvidena v pravilih ESS.
Delodajalce in sindikate je namreč razburilo dejstvo, da gredo predlogi zakonov s področij, kakršna sta delo in zdravstvo, v parlamentarni postopek mimo ESS. Gre predvsem za zakone, ki jih vlaga Levica in bi jih koalicija lahko sprejela. Do nastopa Šarčeve vlade je bila medtem praksa taka, da opozicijski predlogi na matičnih odborih DZ niso bili uspešni, saj je vlada raje pripravila svoje in jih pred vložitvijo v DZ uskladila s socialnimi partnerji.
Delodajalci so konec septembra zato prekinili socialni dialog v okviru ESS, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič pa je odstopila z mesta vodje ESS.
Komisijo, ki bo pripravila spremembe poslovnika ESS, bosta sestavljala po dva člana vsake strani: vladne, delodajalske in sindikalne. Klampferjeva konkretne rešitve danes še ni znala opisati, prepričana pa je, da bo taka, da se zgodba z novelo Zakona o minimalni plači, ki jo je v DZ vložila Levica in ni bila usklajena z delodajalci, ne bo več ponavljala.
Ali bo šel na ESS po novem vsak predlog zakona, ki ga bo podprla vlada, prav tako še ni znano. Ministrica je poudarila, da bo komisija proučila zakonodajo in ustavo, saj se v DZ vlaga veliko zakonov, socialnih partnerjev pa da ne gre zasipati.
"Socialni dialog spet živ"
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je po srečanju ocenil, da je "socialni dialog spet živ".
Ponovil je, da delodajalci Levici in drugim strankam ne oporekajo pravice do vlaganja predlogov zakonov v DZ, želijo pa, da vlada vpliva na stranke, tako da "te zadeve" ne bodo potekale mimo nje in mimo ESS.
Šarec je bil po njegovih besedah na začetku sestanka zelo kritičen, pozneje pa jim "je dal v nekaterih stvareh tudi prav". Predsednik vlade je namreč menil, da sestanek ni bil potreben in bi se lahko dogovorili drugače. "A ta sestanek je bil več kot potreben. To je spoznal tudi premier," je sklenil Meh.
Z izkupičkom sestanka je bila zadovoljna tudi Jerkičeva, saj da je bilo treba opraviti razpravo o vsebini socialnega dialoga in ni škodovalo, da še enkrat pretresejo, kaj, kako in kdaj v obravnavo na ESS. Današnji dogovor razume tako, da bo vlada v vsakem primeru, ko se bo v zakonodajni postopek vlagal zakon, ki ga bo podpirala, poskrbela tudi za razpravo na ESS. Na mestu predsednice ESS jo je zamenjala ministrica Klampferjeva.
Levica: gre za pričakovan izid današnjega srečanja
Po besedah vodje poslanske skupine Levice Mateja T. Vatovca gre za pričakovan izid današnjega srečanja socialnih partnerjev. Potrdilo se je to, kar so v Levici že povedali, ko so predstavniki delodajalcev odstopili od socialnega dialoga. Vlada namreč lahko zakone predloži na ESS in tam o njih razpravlja, a po besedah Vatovca je ključno, da to ne sme biti poseg v avtonomijo DZ. Torej ne sme biti podlaga za to, da bi ESS diktiral, kako in s kakšnim tempom naj odloča DZ.
Če vlada "tako vneto" zagovarja socialni dialog, je od nje korektno in prav, da ESS seznani s predlogi zakonov. Če pa bi ESS delal onkraj oz. več od tega, pa bi to bil že poseg v avtonomijo DZ, meni Vatovec.
Morebitno pravilo, da bi bilo za zakone na določenih področjih potrebno soglasje ESS, in ne samo razprava, pa bi bilo po ocenah Vatovca najmanj ustavno sporno in nesprejemljivo, saj bi s tem dali preveliko vlogo ESS, ki je nima ne po zakonodaji ne po ustavi. Ob tem je poslanec izpostavil na po njegovem mnenju dvojne standarde glede socialnega dialoga. Dodatek za delovno aktivnost in davčne spremembe namreč, kot je dejal, niso bili usklajeni na ESS.
1