Izredna seja ESS zaradi nesoglasij okoli agencijskega dela preklicana

Pogajalci iz vrst sindikatov in delodajalcev že ves čas vztrajajo, da bo osnutek novele zakona usklajen le, če bodo usklajena vsa glavna vprašanja, torej v paketu, sicer pa ne.

Kot je neuradno izvedela STA, se kot najtrši oreh kažejo predlagane spremembe na področju agencijskega dela. Med njimi so dopolnitev definicije agencijskega dela, časovna omejitev opravljanja dela z napotenimi delavci, dodaten pogoj v obliki podružnice ipd.

Med najbolj spornimi naj bi bila predlagana definicija. V zadnji različici osnutka novele, ki jo je pridobila STA, je med drugim predvideno, da se "opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku opredeli kot vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec /.../ opravlja delo v prostorih ali na delovišču ali v okviru izvajanja dejavnosti uporabnika in je vključen v njegov delovni proces".

Delodajalci naj bi želeli, da je namesto o dejavnosti govora o storitvah, s čimer bi se izločilo proizvodnjo. Poleg tega naj bi si želeli, da se v novelo umesti možnost, da se v agencijah za posredovanje dela zaposluje tujce, saj da je Slovenija edina država v Evropi, ki tega ne dovoli.

Med odprtimi vprašanji naj bi bila tudi razbremenitev starejših delavcev po sistemu 80/90/100, kar bi pomenilo, da ima starejši zaposleni pravico, da po določeni starosti dela z 80-odstotnim delovnim časom, 90-odstotno plačo in 100-odstotno plačanimi prispevki. Nedorečeno naj bi bilo, pri katerih letih bi prišla v poštev ta pravica.

Ministrstvo za delo bi zvišalo nadomestilo za čas brezposelnosti

Medtem pa naj se ne bi več resneje problematiziralo vprašanja nadomestila za čas brezposelnosti. Ker je najnižje že 13 let fiksirano pri 530,19 evra, najvišje pa pri 892,50 evra, ga želi ministrstvo za delo zvišati, in sicer z vezavo na minimalno plačo.

Osnutek novele je v različici, ki je bila v javni obravnavi, predvidel, da bi najnižji znesek nadomestila znašal 75 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji pa bi se začel pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in bi postopoma padal do 80 odstotkov, kolikor bi znašal po 12 mesecih brezposelnosti.

Na ministrstvu za finance so temu predlogu nasprotovali. Kot so povedali za STA, mora biti nadomestilo tako, da spodbuja brezposelne osebe, da se čim prej ponovno zaposlijo, hkrati pa je treba misliti na vzdržnost javnih financ. Po izračunih, ki so jih posredovali, bi bila sicer za zvišanje nadomestil potrebna dodatna sredstva v višini 41,3 milijona evrov.

V osnutku, ki je bil danes na delovni skupini ESS, je predvideno, da najnižje nadomestilo prvo leto znaša najmanj 70 odstotkov minimalne plače in po 12 mesecih 60 odstotkov minimalne plače, najvišje pa prve tri mesece 130 odstotkov, nato pa vsake tri mesece nekaj manj – 110, 100 in 90 odstotkov, po 12 mesecih pa največ 80 odstotkov minimalne plače.

S sprejemom novele se zelo mudi

Ministrstvo za delo je v osnutku novele predvidelo še višja nadomestila za javna dela, prenos posredovanja študentskega dela na zavod za zaposlovanje in rušenje mostu do upokojitve.

Prav zaradi določb, vezanih na spremembe glede mostu do upokojitve, se s sprejemom novele zelo mudi, od njih je namreč odvisno črpanje 140 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. Novela mora biti tako v DZ sprejeta do 15. junija.

Ali se bodo pogajanja o osnutku novele na ravni socialnih partnerjev nadaljevala, ni jasno. Po nekaterih informacijah naj bi lahko do končnega poskusa uskladitve prišlo v ponedeljek. Že v ponedeljek naj bi lahko bil končni osnutek tudi na dopisni seji vlade, da bo predlog nato pravočasno romal v parlamentarni postopek.