Dodatno delo pri zasebnikih bo predvidoma mogoče le za nekatere zdravnike #video

Po besedah ministrice bi dodatno delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih omogočili le vrhunskim strokovnjakom z nazivom primarij, ki na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja. "Je pa res, da se s tem členom še ukvarjamo in poskušamo to dikcijo še dodatno izboljšati," je pojasnila v izjavi za medije.

Primerjajo prakse v tujini

Zdravniške organizacije so takšni ureditvi že izrazile nasprotovanje, saj da bi šlo za nesprejemljivo omejevanje, ki bi prineslo tudi dodatna administrativna bremena za pridobitev tega naziva. "Tudi sami nismo prepričani, da je ta dikcija naziv primarij dejansko najboljša, ali res zajame tiste strokovnjake, za katere želimo to delo omogočiti. Trenutno še gledamo prakse po drugih državah," je dejala Prevolnik Rupel.

Beović: Takšnemu določilu nasprotujemo

"To določilo, da lahko samo primarij opravlja tržno dejavnost, je zelo administrativno in preozko. V Sloveniji številni zdravniki izpolnjujejo pogoje, da bi lahko postali primariji, kar bo za seboj potegnilo veliko administrativnega dela za vse tiste, ki pogoje izpolnjujejo in bodo morali imeti ta pogoj izpolnjen še formalno. To bi bilo bolje definirati vsebinsko, mogoče z izkušnjami, trajanjem dela, predvsem pa s tem, kakšne storitve so ljudem kot tržna dejavnost pomembne, torej kakšne storitve ljudje potrebujejo," je člen predloga zakona, ki ureja omejitve dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, komentirala direktorica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. 

Kot pove, je primarijev v Sloveniji približno od nekaj sto do morda tisoč. Za naziv primarij moraš imeti določeno število let delovne dobe, izkušnje po vsebini, vodstvene izkušnje, objavljene članke. "To je kot nekakšen vzporedni sistem akademskemu. Večina kolegov, ki delamo kot docenti, ni zaprosila za naziv, a izpolnjuje te pogoje," pojasni Beović. 

Ker gre za ožjo skupino zdravnikov, bi se znal pojaviti problem, če na področju tržnih dejavnosti ljudem ne bodo dostopne storitve, ki so jim zdaj dostopne. 

"Takšnemu določilu nasprotujemo, ker gre na eni strani za svobodo dela in na drugi strani za potrebe ljudi," sklene Beović.

V prvih osnutkih predloga novele je bilo sicer predvideno, da bi bilo sodelovanje javnih zdravstvenih delavcev, torej tudi zdravnikov s čistimi zasebniki povsem prepovedano. Po eni od različic, ki jo je 12. decembra obravnaval tudi strateški svet za zdravstvo, bi pri čistih zasebnikih lahko delali vsi javni zdravstveni delavci, a bi morali biti v javnem zdravstvenem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa, z zasebniki pa bi morali imeti sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas do 60 odstotkov.

Nekaj členov še odprtih 

Socialni partnerji in vlada so predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) sicer skoraj v celoti uskladili. Odprtih je ostalo še pet členov, o katerih se bodo še pogovarjali. "Partnerja ne nasprotujeta, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo na vladi in v DZ," je na današnji novinarski konferenci po seji ESS dejal minister za delo Luka Mesec.

Samoplačniške storitve

Prevolnik Rupel je med členi, ki jih še niso uskladili, navedla člen, ki določa cene samoplačniških storitev. Predlog predvideva, da bi lahko vlada v izrednih razmerah, kjer je ogroženo javno zdravje, posegla na trg in določila najvišjo dovoljeno ceno zdravstvenih storitev. Ta je za zdaj določena pri 150 odstotkih cene, ki jo plača zdravstvena zavarovalnica. "Glede tega odstotka ni bilo soglasja. Stran sindikatov zahteva, da je ta odstotek nižji, stran delodajalcev pa bolj jasno definiran poseg in višji odstotek," je pojasnila ministrica.

Davčne olajšave pri podjemih pogodbah

Odprt ostaja tudi člen o davčnih olajšavah pri podjemih pogodbah. Na ministrstvu predlagajo davčno olajšavo za tiste zdravstvene delavce, ki prek podjemnih pogodb dodatno delajo pri lastnem delodajalcu, a le za določene storitve, ki jih določi minister. "Gre za spodbujanje nagrad za zdravstvene delavce na tistih področjih, kjer so dolge čakalne dobe," je dodala.

Učinkovitost pri plačni skupini F

Neusklajen ostaja tudi člen o merjenju učinkovitosti pri plačni skupini F, in sicer pri zaposlenih v socialnem varstvu, kjer preverjajo usklajenost s kolektivnimi pogodbami.

Dobiček koncesionarja

Po besedah Martine Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja odprt ostaja tudi člen, ki določa, kaj lahko koncesionar naredi z dobičkom, ki ga dobi za opravljanje javne službe. "Menimo, da s takim dobičkom ne bi smel v celoti prosto razpolagati, torej si ga ne bi smel izplačati kot dobiček, ampak bi ga moral nameniti za investicije v prostore in opremo, za stroške usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja kadra, za plače zaposlenih ali pa za tekoče stroške poslovanja, tako kot velja za javne zavode," je povedala.

Glede dobička koncesionarjev se je Prevolnik Rupel sklicevala na dve ustavni odločbi. Poudarila je, da je dobiček koncesionarjev reguliran, saj so cene zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu regulirane.

Kljub temu sindikalna stran meni, da je predlog novele zakona "dovolj dober, da ga je treba čim prej spraviti v zakonodajni postopek, sprejeti in začeti izvajati". Ob tem so sindikati dobili zavezo ministrice in vlade, da bodo vse nadaljnje spremembe predloga usklajevali. Sprejeli so tudi sklep, s katerim pozivajo koalicijske poslance, da v usklajene člene ne posegajo z dopolnili oziroma dopolnil ne podpirajo.

Med dobrimi rešitvami je Vuk naštela tudi uvedbo merjenja opravljenega dela in zahtevo, da bo merjenje in poročanje potrebno tudi za koncesionarje. "Menimo, da je to kar precejšen premik in v kolikor se bo zakon res začel izvajati, kot je zastavljen, bo lahko naš zdravstveni sistem mnogo bolje urejen," je dejala Vuk.

Predlog zakona na vladi na četrtkovi seji

Ob tem so sindikati dobili zavezo ministrice in vlade, da bodo vse nadaljnje spremembe predloga usklajevali. Sprejeli so tudi sklep, s katerim pozivajo koalicijske poslance, da v usklajene člene ne posegajo z dopolnili oziroma dopolnil ne podpirajo.

Po besedah Prevolnik Rupel bo vlada predlog novele zakona obravnavala na četrtkovi seji, nato pa ga bodo poslali v DZ po rednem postopku.

Novice Osumljenca za umor direktorja zdravstvene zavarovalnice izročili v New York

Novice S 1. januarjem pomembna novost pri cepljenju otrok

Novice Veljati začenjajo interventni zakon v zdravstvu ter noveli zakonov o dolgotrajni oskrbi in o lekarniški dejavnosti

Novice Prepovedal jim je zboleti