Torek, 14. 7. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Večina poslancev je zavrnila kandidata sodnega sveta za vrhovnega sodnika
Gorkič ne bo vrhovni sodnik, Emeršič in Simič potrjena v SDH
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,67
18
Profesor kazenskega prava na pravni fakulteti Primož Gorkič ne bo vrhovni sodnik kazenskega oddelka, ki ga vodi Branko Masleša, so odločili poslanci. Za Gorkiča je bilo 36 poslancev, proti 38. Po razpletu v mandatno-volilni komisiji pred tem, kjer so o kandidaturi poslanci prvič glasovali, se je zdelo, da bo Gorkič izvoljen. Podprlo ga je devet poslancev LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB. Proti je bilo sedem poslancev SDS, NSi in SNS. Iz Levice niso glasovali.
Odločanje v komisiji je bilo podobno razpletom v času, ko je vladal še Marjan Šarec in je Levica Luke Meseca iz opozicije na pomoč strankam takratne vladne koalicije priskočila le, ko je bilo to res nujno.
Izvoljena Emeršič in Simič
A v državnem zboru se je razpletlo drugače in večina je Gorkiča zavrnila.
Proti imenovanju Gorkiča so glasovali vsi poslanci SDS, NSi in SNS in eden iz SAB in DeSUS, ga je pa podprlo sedem poslancev SMC in vsi poslanci LMŠ, pa tudi devet poslancev SD, štirje poslanci SAB in manjšinska poslanca, medtem ko poslanci Levice niso glasovali.
Gorkič je že drugi kandidat za visoko sodno funkcijo, ki je padel v kratkem času. Že prej je Andraža Terška večina poslancev zavrnila kot kandidata za ustavnega sodnika. Na posnetku je Teršek:
Zakaj so bile težave
Gorkič sodne funkcije doslej še ni opravljal. Da kandidat nima nobenih sodniških izkušenj, ni bila najboljša rešitev. Ne bi pa bil prvi, ki bi bil v vrhovno sodišče izvoljen brez sodnih izkušenj. Gorkič je kot svetovalec v preteklosti nekaj časa delal za vrhovno sodišče in tožilstvo in torej ni bil povsem brez izkušenj o tem, kako poteka delo na sodiščih.
Na posnetku je kandidat za vrhovnega sodnika Gorkič:
Glasovanje državnega zbora je bilo pričakovano napeto zaradi pomislekov drugačne vrste: Gorkič je zadnja leta za plačilo pisal pravna mnenja za znane odvetniške pisarne, in to tudi v razvpitih primerih proti bančnikom, pa tudi, denimo, v primeru Balkanski bojevnik. To bi bilo, če bi bil izvoljen za vrhovnega sodnika, zanj lahko nerodno, saj bi se lahko zgodilo, da bi se moral pogosto izločati, da ne bi presojal o primerih, v katerih je sodeloval za dodaten zaslužek. Več o tem lahko preberete v članku:
Pri bančnikih eno, pri Janši nekaj drugega
Ko je šlo za bančnike in podobne je zastopal stališča, da mora biti krivda nesporno dokazana in da vsaka poslovna napaka, čeprav je državo veliko stala, še ni kaznivo dejanje. Precej drugače pa je vprašanja krivde ocenjeval v javni polemiki s Klemnom Jakličem, ko je šlo za sodni postopek proti Janezu Janši v primeru Patria in odločanje rednih sodišč, ki so bila zelo blizu montiranemu političnemu procesu za izločitev pomembnega politika iz volilnega boja za oblast.
Vse sodbe je na koncu soglasno razveljavilo ustavno sodišče, ki je ob ugotovitvi, da iz sodb ni razvidno, kaj je zagrešeno kaznivo dejanje, odločilo še, da je bilo sojenje Janši tudi nepošteno, ker se iz odločanja ni izločil takratni predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.
To razsodbo ustavnega sodišča, ki ni bila v skladu z njegovimi stališče pred tem, je Gorkič ostro in skoraj že nespodobno kritiziral. Z zapisom v Delu z naslovom "Patria za telebane, se opravičujem za pravnike" je, kot je to pozneje ocenil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, skoraj žalil ustavne sodnike že z naslovom. Krivic je zapisal še, da ni bila problematična le nespodobnost Gorkičevega cinizma in sarkazma v odnosu do ustavnega sodišča, kritike so tudi vsebinsko sporne, ker je z njimi dejansko branil strokovno zgrešene sodbe rednih sodišč, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo, je še opozoril o kandidatu, ki zaradi odločitve večine poslancev, ki je njegovo kandidaturo zavrnila, ne bo okrepil oddelka, ki ga vodi prav Masleša.
18