Sreda, 17. 10. 2018, 14.33
5 let, 6 mesecev
Ruska balerina v Sloveniji: Številni so me želeli izkoristiti #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Margarita Isaeva se je preselila v Slovenijo zaradi želje po samostojni poti. Med slovensko mladino širi vrhunsko znanje ruskega baleta.
Želja po svobodi je rusko balerino Margarito Isaevo pripeljala v Slovenijo. Po študiju baleta na akademiji v Sankt Peterburgu si je želela ustvariti življenje, v katerem bi lahko svobodno ustvarjala. Kot pravi, jo je slovenski pogled na balet šokiral, zato je šla po svoji poti in v Domžalah odprla vrata v svet ruskega baleta. ''Vi prodajate balet na vsakem vogalu, ampak to ni balet. To je zgolj varstvo otrok,'' pravi ruska balerina.
Veliko ljudi se za odhod v tujino odloči zaradi ljubezni ali odpiranja novih kariernih poti, želje po boljšem življenju. Kaj je vas pripeljalo iz Rusije?
Z družino sem prišla, ker sem iskala novo priložnost za življenje. Gledali smo, kam bi si želeli iti, in ko me je mož vprašal, kje bi najraje delala, sem takoj pomislila na Slovenijo in čudovito Jadransko morje. Na lepe strani te dežele.
Vam je učenje slovenščine pomenilo oviro? Slišim namreč, da se zelo trudite govoriti pravilno.
Malo mi je pomagala ruščina, ampak to je zgolj posluh. Veliko besed zveni podobno, imajo pa popolnoma drugačen pomen. Slovenščina je zelo izrazit jezik, učim se ga že deset let. Je pa pogovorni jezik čisto nekaj drugega od tistega, ki ga berem v knjigah.
''Rusija ima do baleta poseben pristop. Balet je naša kultura, vrhunec izobrazbe.''
V Slovenijo ste prišli kot vrhunska in šolana ruska balerina. Balet v Rusiji nosi poseben pečat, tradicijo, je nosilec ruske kulture v več pogledih. Lahko si predstavljam, da vas je naš pristop k baletu šokiral.
Imate prav, posel v Sloveniji je čisto nekaj drugega kot v Rusiji, kjer je tradicija baleta dolga, tam so najboljše baletne šole na svetu.
Imamo kulturni pristop, to je vrhunec kulture in izobrazbe. Če tega vrhunca ne dosežeš, ne moreš plesati za rusko kulturo, tako pač je.
Kakšna je baletna scena v Sloveniji?
Ko sem prišla v Slovenijo in začela delovati v baletu, mi ni bilo sprva nič jasno. Baletna scena je mizerna. Številni so me želeli izkoristiti, ker niso vedeli, kakšnega kova balerina sem. Mislili so, da delam gimnastiko, jaz pa sem prišla kot baletna strokovnjakinja. Slovenci jemljete balet kot šport. Halo? Balet je umetnost, izobrazba in kultura. Človek mora biti zanj duhovno bogat. Vi prodajate balet na vsakem vogalu, ampak to ni balet. To je zgolj varstvo otrok.
V Sloveniji še nisem našla plesne šole, ki bi delala na takšni ravni, kot je treba delati. V plesnih šolah vidim samo pobiranje denarja brez izobrazbe. Zato sem na neki točki sprejela odločitev in šla na svoje.
Ko pride človek na tuje, poln upov in znanja, ga lahko resnično ubije pogled na realno sliko vsega, kar ni tako, kot si je predstavljal. Vi ste prišli kot vrhunska balerina ruskega kova in padli v sceno "balet je šport". To je lahko za strokovnjaka ponižujoče. Kariera pa tudi ni vse, na tujem si moraš ustvariti tudi dom in zavetje.
Zelo je bilo težko, niti predstavljati si ne morete. Začela sem iz čiste ničle. Nisem znala ne slovensko ne angleško. Želeli so me izkoristiti, jaz pa sem prišla kot strokovnjakinja. Iskala sem možnosti, da bi lahko delala, za vse sem bila sama.
Nekaj časa smo z družino bivali na Primorskem, zatem smo šli v Ljubljano. Zaradi prevelikih razhajanj sem se razšla z možem in sva šla vsak svojo pot. To je bilo izjemno težko obdobje. Zato sem iz Ljubljane prišla v Domžale, kjer poučujem, našla pa sem tudi svojo veliko ljubezen. Res sem srečna in ljubim.
Margarita Isaeva poučuje balet v Kulturno-športnem društvu Zvezda baleta v Domžalah.
Kakšne spomine imate na življenje v Rusiji?
Dobro smo živeli. Niti ne slabše kot v Sloveniji. Vendar sem želela pridobiti priložnost, da svoje znanje razširim. V Rusiji je veliko političnih vplivov. Počutila sem se kot sužnja.
Pogrešate Rusijo?
Seveda, vsak ima kotiček v svojem srcu, ki ga veže na otroštvo. Pogrešam predvsem ruske gozdove, gledališča, muzeje, palače.
Kaj vam je Slovenija dala, pa ste pogrešali v Rusiji?
Priložnost, da razvijem svoj posel, kot ga želim jaz. V Rusiji je veliko težje, zelo veliko sredstev bi potrebovala, da bi sploh lahko šla na svojo pot. Spet bi bila suženj, jaz pa tega nisem hotela. V Rusiji bi te vsak rad ogoljufal.
Ste se počutili kot tujka v Sloveniji sprejeto?
Bilo je težko in zavedam se, da bom tujka vse življenje. Pa me to niti ni motilo. Če si tujec, moraš biti še boljši od Slovencev, da ti uspe v poslu in dokažeš, kdo si.
Kako vidite Slovence in naš narod?
Rusi so zelo podobni Slovencem, zato sem tudi prišla v Slovenijo. Blizu smo po mentalnosti. Zelo ste marljivi, prilagodljivi in prijazni. Niste pa tako odprti kot Rusi. Mi smo bolj široke duše. Slovenci težko zaupate, zadržani ste, ker nočete, da bi vam kdo naredil kaj slabega. Po eni strani vas čisto razumem.
Kaj pa negativne stvari?
Spoznala sem, kaj pomeni slovenski šport. Da si sprt s sosedi, in to sprt do smrti. Pa tudi bog ne daj, da je kdo boljši od tebe. Vsak Slovenec se tako boji za svoje mesto. Tukaj ste res čudni in to, da ne privoščite, da je kdo boljši od vas, je res grozno.
Pri svojem delu se veliko ukvarjate z mladino, ki si utira pot v baletu. Kako jo vidite v primerjavi s svojo generacijo? Je pripravljena delati bolj ali manj, ji manjka vztrajnosti in trde šole, ker odrašča v svetu, kjer je lahko zvezda že skoraj vsak?
Natanko tako. Nekateri mislijo, da se bomo samo veselili in družili. Tisti, ki niso pripravljeni, gredo. Balet zahteva veliko branja, razumevanja in študija. To je mojstrstvo in učenec je instrument. Otroci so razvajeni, za kar pa so odgovorni starši. Moje učenke so najuspešnejše v Sloveniji, a za tem je veliko garanja in vztrajnosti. Noro si moraš želeti umetnosti in znanja.
''Jaz sem vedela, da nočem biti svetovna odrska balerina, ker mi družina pomeni zelo veliko. Vedela sem, da si želim ustvariti lastno družino, ne pa biti dan in noč v gledališču.''
Opravljali ste tudi delo v komisiji za sprejemne izpite za študij plesa v Ljubljani. Opažate, da se kriteriji med Slovenijo in Rusijo razlikujejo ?
Seveda, to je povsem drug svet. Veliko je kriv izobraževalni sistem, ki potrebuje določeno število sprejetih otrok, da lahko oddelek sploh deluje. Za balet pa ni vsak. Potrebni so proporci, majhna glava, dolg vrat… Žal ne moremo sprejeti dva metra visokega dekleta s čezmerno težo. Slovenija ima pri tem nižje kriterije kot Rusija.
Gledalci baletnih predstav vidimo zgolj zunanji produkt vašega truda, marsikaj pa ostane skrito očem. Kakšna je realnost, ki jo doživiš kot balerina in kot ženska v ozadju?
Vi gledate to skozi drugačne oči. Ti kot balerina samo uživaš, navajen si trdega dela in brez njega ne moreš več živeti. Biti moraš čisti fanatik, da se ukvarjaš z vrhunskim baletom. Živiš za to, se odpoveduješ kot ženska. Vse balerine imajo tudi težave s težo in so zelo pozorne pri hrani.
Ste si želeli oditi iz Rusije tudi zato, da si ustvarite mirno družinsko življenje? Je sploh mogoče, da ženska nosi materinsko vlogo, če se je zapisala vrhunskemu baletu?
Kot ženska se je treba odpovedati marsičemu. To so težke življenjske zgodbe. Vse mora biti prilagojeno tebi in baletu. Težko je najti moškega, ki bi prenesel takšen ritem, kot ga ima balerina. Odpovedati se moraš družini, vedno moraš biti na razpolago, potovati in gostovati po vsem svetu. Jaz sem vedela, da nočem biti svetovna odrska balerina, ker mi družina pomeni zelo veliko. Vedela sem, da si želim ustvariti lastno družino, ne pa biti dan in noč v gledališču.
Omenili ste, da ste v Sloveniji začeli od začetka in počasi gradili svoje ime na neznanem terenu. Ste si kdaj želeli, da bi se vrnili v Rusijo, kjer je balet cenjen in spoštovan, del ljudi in kulture?
Zdaj pa ste me dobili (smeh, op. p.). Zadnje čase se veliko sprašujem, zakaj se tako borim tukaj, ko pa bi lahko nadaljevala v Rusiji. Pridejo trenutki, ki so zelo težki. Verjetno bi bilo drugače, če ne bi našla ljubezni, ki me zdaj močno drži. Tudi moj sin je že od devetega leta v Sloveniji, deluje kot Slovenec, razmišlja kot Slovenec. Čutim, da je Slovenija moja država. Da sem lahko svobodna, ne pa zasužnjena. Ni vse rožnato, ampak sem srečna.
