Četrtek, 23. 6. 2022, 22.07
1 leto, 9 mesecev
Romana Tomc: Kdo ruši dolgotrajno oskrbo? Odzval se je tudi ZZZS.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,08
30
Romana Tomc je evropska poslanka stranke SDS in predsednica Strateškega sveta za socialno politiko, ki je podprl Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Po dolgih letih in številnih dragih študijah, za katere je bilo zapravljenih na desetine milijonov evrov, je bil zakon o dolgotrajni oskrbi končno pripravljen in sprejet. Ne bi si mislili, koliko posameznikov in skupin se je ukvarjalo s tem, da se to ne bi zgodilo. Ampak se je, ob zavedanju, da bodo potrebni nekateri manjši popravki, saj bo praksa pokazala, kje so še šibke točke. Govorim o manjših popravkih, ki jih pri tako obširni vsebini ni mogoče v celoti predvideti. Ključno je, da je bil dosežen dogovor o vseh pomembnih vsebinah, ki predstavljajo bistvo tega zakona. Koliko vrstic bo imela tabela, v kateri se vodi seznam upravičencev, zame ni bistvena vsebina. Po objavi članka so se odzvali tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Njihov odziv v celoti objavljamo spodaj.
Brez vztrajnosti in odločnosti predsednika vlade Janeza Janše in najbližjih sodelavcev, ki niso dopustili, da bi se predlog zakona izgubil v predalu, bi spet zmagali birokrati in lobiji, ki jim gre zgolj za lastno pomembnost in dobičke. Če se ne vidijo zraven, po njihovem mnenju zakon ni dober in se ga ne da izvajati. Žalostno je, da vse to počnejo na račun ljudi, ki so zato prepuščeni sami sebi v razmerah, ko jim je težko in nujno potrebujejo pomoč.
Strateški svet za socialno politiko, v katerem so sodelovali najbolj priznani strokovnjaki za dolgotrajno oskrbo, je zakon podprl. Podprla ga je tudi Zveza društev upokojencev.
Seveda ne drži, da se zakon o dolgotrajni oskrbi ne more izvajati, saj se že izvaja. Tudi financiranje je zagotovljeno vsaj do leta 2025, integralna proračunska in evropska sredstva so rezervirana. Je pa najbrž težava ravno v tem, da ta sredstva dišijo tudi drugim. Jasno je, da nekaterim, ki so si obetali večje koristi, predvsem več denarja in monopolno vlogo v sistemu dolgotrajne oskrbe, trenutne rešitve ne ustrezajo. Zato ne odnehajo in se izjemno trudijo, da sistem v Sloveniji ne bi zaživel. Rušijo zakon na vse mogoče načine, tudi z argumenti, da se ne da, ni časa, ni denarja, in podobnimi za lase privlečenimi izgovori.
"Več kot deset let je denar namesto k upokojencem in pomoči potrebnim odtekal drugam."
Že v času priprave zakona je bilo čutiti poskuse zavoda za zdravstveno zavarovanje, da upočasni postopek in v zakon vrine določbe, ki bi omogočile lagodno delo birokratom. Menda ne zmorejo pripraviti svoje organizacije na izvajanje v tako kratkem času, kar pa jih ne odvrne od tega, da se ne bi odrekli svoji monopolni vlogi pri izbiri izvajalcev in nadzoru sredstev, ki so namenjena dolgotrajni oskrbi.
Več kot deset let je denar namesto k upokojencem in pomoči potrebnim odtekal drugam. Lobiji se niso mogli dogovoriti o tem, kdo bo glavni, birokrati pa ne, kako bodo poskrbeli, da bo administracija normalno tekla. Kajti na ZZZS morajo poskrbeti za nič drugega kot za to, da sistem gladko teče. Iz javnih sredstev se v času teh deset let ni zgradil noben nov dom za starejše, družinski člani so sami skrbeli za svoje bližnje, jemali neplačane dopuste in izgorevali od preobremenjenosti.
Največjo škodo pomanjkanja sistemske urejenosti področja so čutili ljudje, ki jim je bila odvzeta pravica do storitev, ki jih zakon zagotavlja. Med drugim do izbire vrste oskrbe, do denarnega nadomestila in tudi do družinskega pomočnika, ki je po novem upravičen do veliko višjega plačila, kot je bilo pred uveljavitvijo zakona. V vsem tem času pa so se uradniki pregovarjali o tem, ali so bolj pametni na ministrstvu za delo ali na ministrstvu za zdravje, in o tem, koliko evidenc naj še predpišejo, da bodo izvajalcem in uporabnikom čim bolj zagrenili življenje. Kajti več evidenc naj bi po njihovem mnenju izboljšalo kakovost storitev. Namesto da bi zagotovili ustrezen, strokoven in učinkovit nadzor.
Če je treba popraviti kakšne malenkosti, jih popravite! Če so pravilniki napisani slabo, odpustite tistega, ki jih je pisal! Če vodstvo ZZZS ne zna organizirati dela, zamenjajte vodstvo! Če pa hočete denar za dolgotrajno oskrbo preusmeriti drugam, povejte naravnost! Da bodo upokojenci vedeli, da so za vladajoče Goloba, Mesca, Fajonovo in Bratuškovo NVO-ji pomembnejši od njih. Če bi vsaj polovico denarja, ki je v tem izgubljenem desetletju šla nevladnim organizacijam, namenili za dolgotrajno oskrbo, bi bilo prihranjenih veliko žalostnih družinskih zgodb.
Si to res želimo še naprej? Ob vseh lepih besedah, ki jih je levica trosila pred volitvami, danes blokira izvajanje zakona. Očitno je nekdo izračunal, da ni dobil dovolj velikega kosa pogače ali da mu ni bila priznana dovolj velika pomembnost!? Zakaj je treba prenašati pristojnosti najprej na eno ministrstvo, čez en mesec pa še na drugo? Zakaj nove delovne skupine, saj bodo v njih najbrž popolnoma isti ljudje, kot so bili pred nekaj leti, ko se stvari niso premaknile nikamor? Več kot očitno je, da ni prav nobenega interesa, da bi zakon o dolgotrajni oskrbi zaživel, vsaj toliko časa ne, dokler ne bodo svoje dosegli vnaprej določeni izbranci, ki se vidijo v tej zgodbi.
Mimogrede, ZDUS, ki je podprl dolgotrajno oskrbo, že izvaja projekt e-oskrbe, ki je del zakona. Ga boste ustavili? Tudi storitve družinskega pomočnika se že izvajajo in ljudje za to prejemajo plačilo. Ga bodo morali vrniti? Žal je res tudi to, da v ZDUS delujejo posamezniki, ki ne delajo za upokojence, ampak so politični aktivisti, ki svojim članom očitno raje škodujejo, kot da bi priznali, da je vlada Janeza Janše naredila kaj dobrega. Zato ne sprašujete sindikatov upokojencev in organizacij, kot je Srebrna nit, o tem zakonu, niti birokratov, ki bi morali izvajati zakon, pa ga ne, kako ocenjujejo zakon. Njihov odgovor poznamo že dolgo, še več, poznali smo ga, že preden so zakon sploh prebrali. So del problema in ne del rešitve.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je dober sistemski zakon, ki ureja dolgotrajno oskrbo na sodoben, uporabniku prijazen način. Z nekaj manjšimi popravki bo odličen. Samo ne blokirajte ga, ker boste povzročili neprecenljivo škodo ljudem, ki storitve dolgotrajne oskrbe nujno potrebujejo in nanje čakajo že dolgo.
Po objavi zapisa Romane Tomc so se odzvali tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Njihov odziv si lahko v celoti preberete spodaj:
Avtorica v prispevku navaja, da je »že v času priprave zakona bilo čutiti poskuse Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da upočasni postopek in v zakon vrine določbe, ki bi omogočile lagodno delo birokratom«.
V zvezi s slednjim pojasnjujemo, da se je ZZZS v preteklosti sam zavezal, da bo poleg izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja sprejel tudi izvajanje dolgotrajne oskrbe. Prav tako ZZZS že vsaj 20 let opozarja odločevalce, da Slovenija potrebuje zakon, ki bo uredil dolgotrajno oskrbo. Zato smo z vso resnostjo pristopili k pregledu besedila ZDOsk, ki je bilo poslano v javno razpravo. Pri tem je ZZZS določen kot nosilec obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in dejavnost le tega izvaja kot javno službo, zato je nedvomno tisti, katerega strokovno mnenje bi bilo nujno upoštevati in spoštovati, ZZZS pa kot enega izmed bodočih glavnih akterjev uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe aktivno vključiti v pripravo zakona. ZZZS je v času javne razprave ZDOsk aktivno in konstruktivno sodeloval s predlagateljem zakona s ciljem, da bi bilo besedilo zakona kakovostno pripravljeno. Žal pripombe ZZZS v večinskem delu niso bile upoštevane ali pa so bile upoštevane le delno, kar je v določbah ZDOsk ustvarilo določene pravne praznine. Navedba avtorice, da je ZZZS »poskušal upočasniti postopek sprejemanja zakona in v zakon vriniti določbe, ki bi omogočile lagodno delo birokratom« ne odražajo dejanskega angažmaja ZZZS ob sprejemanju zakona, kar je razvidno tudi iz pripomb, ki jih je ZZZS v času sprejema zakona posredoval v Državni zbor Republike Slovenije. ZZZS si je ves čas priprave in sprejema ZDOsk prizadeval za kakovosten zakon, zato navedbe avtorice zavračamo kot neutemeljene in zavajajoče. Sploh pa je pomembno razumeti, da je za doseganje širšega družbenega konsenza glede posamezne vsebine zakonskega urejanja (sploh takšne, kot je dolgotrajna oskrba) pomembna aktivna vključitev širše strokovne javnosti, ki omogoča pripravljavcu in zakonodajalcu sprejem zakona, glede katerega se družba večinsko strinja. Opozarjanje na vsebinske in pravne pomanjkljivosti je zato neprimerno in neustrezno interpretirati skozi oznako »nagajanja«, sploh ob dejstvu, da je ZZZS kot dolgoletni izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja in kot izbrani novi izvajalec obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, akter z dolgo in jasno vsebino svojega delovanja in pristojnostmi. Glede na svojo vlogo v delitvi oblasti je tudi jasno, da na časovnico sprejemanja zakonov ZZZS nima vpliva. Dodatno pojasnjujemo, da je bilo delo, ki je bilo pri tem opravljeno (pregledovanje zakonskih osnutkov in posredovanje obrazloženih pripomb in predlogov) obsežno in je od ZZZS zahtevalo dodaten angažma. Žal avtorica to obsežno delo ter odločitev ZZZS, da bo izvajalec dolgotrajne oskrbe, razume kot »lagodno delo birokratov«.
Po sprejemu ZDOsk je ZZZS takoj pristopil k aktivnostim za vzpostavitev dolgotrajne oskrbe in Ministrstvo za zdravje že takoj obvestil o prvih spornih določbah, ki so terjale takojšen pristop k noveliranju ZDOsk, saj sicer ZDOsk s 1. januarjem 2023 ne bo mogoče pričeti izvajati. Po 4 mesecih od uveljavitve ZDOsk je ZZZS ugotovil, da s strani države še vedno niso izpolnjeni osnovni pogoji za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe na ZZZS in o tem na novinarski konferenci 19. 5. 2022 obvestil javnost. Ugotovili smo, da s strani državnega proračuna niso zagotovljena finančna sredstva za zagotovitev vzpostavitve nalog ZZZS (na podlagi pogodbe med Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ZZZS), niso sprejeti vsi podzakonski akti Ministrstva za zdravje in nujna novela ZDOsk. Prav tako zamujajo opravljene aktivnosti ostalih subjektov znotraj verige deležnikov, ki so potrebni za izvedbo vsebin ZDOsk. ZZZS je na novinarski konferenci 19. 5. 2022 opozoril, da je naloge po izvedbenem načrtu projekta vzpostavitve dolgotrajne oskrbe pripeljal do faz, ko brez vsebin vseh podzakonskih aktov, opravljenih aktivnosti, ki so v pristojnosti ostalih deležnikov, ki jih ZDOsk naslavlja, in nujne novelacije določb ZDOsk, večine pripravljalnih nalog za uvedbo dolgotrajne oskrbe, ne more več nadaljevati.
V zvezi z očitkom avtorice o tem, da ZZZS ne zmore pripraviti svoje organizacije na izvajanje dolgotrajne oskrbe v tako kratkem času, je potrebno pojasniti, da ZZZS uvedbo dolgotrajne oskrbe izvaja od 1. 1. 2022 z lastnimi kadrovskimi viri (zaposlenimi za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja), izven rednega delovnega časa in s skrajno povečanim obsegom dela, brez finančnega kritja vseh stroškov dela in materialnih stroškov (za dejavnost dolgotrajne oskrbe je ZZZS v okviru kadrovskega načrta v letu 2021 prejeli le deset dodatnih zaposlitev). Šele 12. 5. 2022 je Vlada RS zagotovila dodatne kadrovske vire z odobrenim povečanim kadrovskim načrtom ZZZS (dodatnih 66 delavcev v letu 2022). Dodatne zaposlitve predstavljajo nujni pogoj za začetek pravočasnega izobraževanja kadra in njegove usposobitve za delo ter s tem za izvajanje nalog po ZDOsk.
Z mnenjem avtorice »da mora ZZZS poskrbeti za nič drugega kot za to, da sistem gladko teče« ne moremo soglašati, saj je vzpostavitev novega sistema dolgotrajne oskrbe, ki ni zgolj drugo poimenovanje obstoječega razpršenega sistema dolgotrajni oskrbi primerljive pomoči, ki je še vsebinsko bistveno drugačen od sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga ZZZS pozna in ga je do sedaj izvajal, strokovno in organizacijsko zahtevo delo. Lahko pa se strinjamo, da je cilj ZZZS-ja, da uporabnikom pravic iz dolgotrajne oskrbe omogoči čim bolj gladek in čim manj obremenjujoč prehod v sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo imel jasna pravila in jasne pravne posledice tako v obstoječi ureditvi kot tudi v novi. K temu se je ZZZS zavezal že ob sprejemanju ZDOsk, ko je z obrazloženimi pripombami poskušal v zakon vnesti določbe, da bi bilo sistem dolgotrajne oskrbe mogoče gladko uvesti. Žal, kot rečeno, pripombe ZZZS niso bile upoštevane. Lahko se delno strinjamo tudi z mnenjem avtorice, da je ZDOsk potreben nadgradnje, a žal ne moremo pritrditi njenemu mnenju, da je ZDOsk mogoče popraviti zgolj z »nekaj manjšimi popravki«. Na potrebno nadgradnjo (novelacijo) ZDOsk je ZZZS opozoril že takoj po sprejemu ZDOsk v Državnem zboru Republike Slovenije (decembra 2021), kjer je opozarjal tako na pravno neustreznost njegovih določb in pravne praznine, ki jih ni mogoče napolniti zgolj z interpretacijo in zaradi katerih je ZDOsk mestoma neizvršljiv, mestoma pa ne more doseči namena, ki ga je zakonodajalec tekom njegovega sprejema zagovarjal.
Za konec podajamo še pojasnilo glede e-oskrbe in pravice do družinskega pomočnika. ZDOsk v 158. členu določa, da se določbe, ki urejajo e-oskrbo, pričnejo uporabljati šele 1. julija 2024, zato so navedbe avtorice, da ZDUS že izvaja projekt e-oskrbe, ki je del zakona, in se bo moral ustaviti, razumemo kot napačne in kažejo na nepoznavanje dejanske vsebine ZDOsk. Enako tudi glede pravice do družinskega pomočnika, kjer se avtorica sprašuje, ali bodo družinski pomočniki morali vračati prejeta sredstva. Pojasnjujemo, da je pravica do družinskega pomočnika veljavna pravica po Zakonu o socialnem varstvu in se nemoteno izvaja že vrsto let. Namen ZDOsk je, da to pravico preoblikuje v pravico do družinskega pomočnika in jo vsebinsko drugače ovrednoti. Ker pa naj bi ZZZS to za večino upravičencev do družinskega pomočnika naredil po uradni dolžnosti konec leta 2022.
30