Ponedeljek, 6. 6. 2022, 13.11
1 leto, 10 mesecev
"Robert Golob je tipičen odgovor na glavno vprašanje tranzicijskih privatizerjev" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
122
"Globoka država je nekaj, kar je pravzaprav na površini. Ni v globinah. Jaz ne bi rekla, da je to neka taktirka v ozadju, ki na ta način vrti vse skupaj. Globoka država se nahaja praktično v vseh sistemih. To so v prvi vrsti klike, ki so uzurpirale neko področje, s katerim sedaj samovoljno ravnajo proti vsem," pravi psihoanalitičarka Nina Krajnik.
"V Sloveniji lahko vpliv globoke države vidimo v medijih. To lahko vidimo na javnih univerzah. To lahko vidimo na ministrstvih," je v oddaji Intervju na RTV Slovenija v pogovoru z Jožetom Možino dejala psihoterapevtka in predsednica Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo Nina Krajnik, sicer tudi partnerica župana Moravč in nekdanjega veleposlanika v Avstraliji Milana Balažica.
Po njenem mnenju v Sloveniji ni javnega sistema, kjer "te klike" ne bi obstajale. Tako tudi demokratično izvoljena vlada po besedah Krajnikove nima dovolj moči, da bi se lahko spopadla z globoko državo.
Ime česa je Robert Golob?
"Robert Golob je tipično ime oziroma odgovor na to glavno vprašanje tranzicijskih privatizerjev družbene lastnine. Levičar, ki privatizira," meni Krajnikova, ki ravno v privatizaciji vidi enega izmed glavnih motivov globoke države. "In celoten napor, bomo rekli levih privatizerjev, je natanko v tem, da bi si odgovorili na to temeljno vprašanje, kako izvesti ekonomsko privatizacijo in ostati levičar. In odgovor na to sta kulturni marksizem in pa ideologija antijanša," trdi psihoanalitičarka.
Nevladne organizacije kot "podaljšek" privatizerjev
Nevladne organizacije naj bi se ukvarjale predvsem z marginaliziranimi družbenimi skupinami, pravi Krajnikova. "Dejansko pa so samo podaljšek globoke države. Se pravi, da so tisti, ki so izključeni in dehumanizirani, na neki način iz obeh strani spravljeni v kot," meni Krajnikova. Po njenem mnenju se je v Sloveniji nujno treba vprašati, kdo je buržoazija in kdo je proletariat.
"Pri nas so proletariat oziroma z drugimi besedami lahko tudi rečemo delavstvo tisti, ki so izključeni. In so žrtve leve privatizacije. Ta je povzročila neenakopravnost, probleme delavcev, probleme žensk," trdi Krajnikova in dodaja: "Ljudje zelo velikokrat glasujejo proti svojim interesom. To vidimo v psihoanalitični kliniki večkrat zelo dobro. Misleč seveda, da počnejo nekaj dobrega za sebe in svet."
122