Petek, 20. 5. 2022, 19.43
1 leto, 11 mesecev
Reševalna vaja s ferate #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,28
4
Gorska reševalna zveza je pripravila vajo reševanja s ferate, kot pravimo zavarovani plezalni poti, z željo, da na previdnost v gorah opozorijo čim večje število ljudi, ki se morebiti odpravljajo v visokogorje. Samo letos je v slovenskih gorah umrlo že 14 ljudi in to še pred uradnim začetkom poletne planinske sezone. Lani je bilo v vsem letu 22 žrtev.
Gorsko reševanje od reševalca zahteva kopico veščin in izkušenj, da lahko reši poškodovanca in pri tem zavaruje tudi sebe.
"Do nesreče ponavadi pride zaradi kakšnih izjemnih okoliščin, zaradi težkih razmer v gorah in takrat gremo gorski reševalci zavestno v nevarne razmere, takrat se zavestno izpostavljamo tveganju. Da to tveganje zmanjšamo, je veliko časa treba nameniti usposabljanju in imeti dobro opremo, da nevarnost zmanjšamo na minimum," je povedal Gregor Dolinar, predsednik GRZS.
Danes reševalno vajo prikazali v Mojstrani
Eno iz med težjih tehnik reševanja, stensko reševanje in rezanje vrvi, so danes pokazali tudi v Mojstrani.
"Kar nekaj akrobacij je bilo nujnih, da se je ta letalec obrnil, da je imel možnost ujeti vrv oziroma neko stvar v steni, po kateri se do njega potegneš. Potem je pa najbolj kritičen moment, ko so vsi na trnih, ko gre za življenje. Ko letalec reševalec ponesrečenega pripne nase, kar pomeni, da je preko vrvi ponesrečenega helikopter privezan na tla," je povedal Matej Brajnik, predsednik komisije za letalsko reševanje.
Gorska reševalna zveza deluje prostovoljno, zato si poleg dodatnih sredstev želijo tudi urejen status za reševalce.
"To pomeni, da morajo kdaj na reševanje tudi s svojega delovnega mesta, razumevanje delodajalcev je lahko večje ali manjše pri tem, ali lahko gre nek reševalec reševat življenje in pri tem vse pusti," razloži Dolinar.
Je reševalce kdaj strah?
"Tisti, ki ga preneha biti strah, postane nevaren. Ker rataš ohol, nisi pozoren na stvari in tista določena mera strahu mora biti vedno prisotna, da si na prstih, da si pozoren in da vidiš cel spekter nevarnosti, ki tam grozijo," je povedal Brajnik.
Morebitne nesreče in intervencije v prvi vrsti lahko preprečijo prav planinci sami, če imajo ustrezno opremo, ne precenijo svojih zmožnosti in upoštevajo vsa navodila in nasvete.
"Večina nesreč, v katero je reševalna zveza vključena, je iz vrst planincev, enkratnih pohodnikov, občasnih planincev z manj izkušnjami, utrujenost in to vse botruje nesreči. Se pa zadnje dve leti nadaljujejo ti adrenalinski športi, opažamo, da je alpinizem v porastu," odgovarja Brajnik.
Če se znajdete v nesreči ali potrebujete pomoč v gorah, si je dobro zapomniti dve kretnji. S prvo opozorimo nase in reševalcem pri iskanju povemo, da smo mi tisti, ki potrebujemo pomoč. Druga postavitev rok v primeru iskanja nesreče reševalcem pove, da nismo mi tisti, ki potrebujemo pomoč, reševalci pa lahko nadaljujejo z iskanjem.
V resnih razmerah ne odlašajte s klicem na 112
"Naše priporočilo je, naj vsak, če je v stiski, če potrebuje pomoč, pokliče na 112. Mi bomo vedno prišli. Tukaj je treba reševati življenja, naše ljudi, ki gredo v gore," je opozoril Dolinar.
V lanskem letu kar 625 intervencij
"Upamo, da bomo s preventivno dejavnostjo uspeli te številke omejiti," je še dodal.
V gore torej previdno, ne pozabite na primerno zaščitno opremo in ne precenite svojih zmožnosti, saj s tem ogrožate sebe in ostale.
4