Potem ko so v parlamentu zavrnili zakonodajo, ki bi pravnomočno obsojenim ne glede na višino kazni prepovedala kandidiranje za pomembne funkcije, imajo poslanci na mizi že novo, omiljeno različico.
Pod sveženj petih zakonskih predlogov – dva sta že v parlamentarnem postopku – so se podpisale koalicijske stranke SMC, DeSUS in SD ter opozicijska Zavezništvo AB. Stranka Alenke Bratušek je sicer avtorica v torek in danes zavrnjene zakonodaje, vložene že lani.
V SMC pravijo, da so sveženj zakonov vsebinsko uskladili tudi z opozicijsko Združeno levico, čeprav ta ni prispevala poslanskih podpisov. To je pomembno, ker je za večino zakonov v postopku potrebna dvotretjinska večina, tri stranke koalicije pa imajo skupaj z ZaAB in ZL 62 poslancev, torej več kot dve tretjini.
Pravniki ustavili razširjeno koalicijo
Koalicijske stranke so nove rešitve na parlamentarnih odborih napovedale tudi zaradi opozoril pravnikov o morebitni ustavni spornosti strogih določil o prepovedi kandidiranja.
Kandidate bo ustavil več kot šestmesečni zapor
Bistvo sedmih zakonskih predlogov, ki urejajo pogoje kandidiranja za funkcije predsednika vlade in države, ministra, poslanca, župana, občinskega svetnika in državnega svetnika, je prepoved kandidiranja za tiste kandidate, ki so bili pravnomočno obsojeni na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev. A že po enem letu po prestani, odpuščeni ali zastarani kazni bodo lahko obsojeni spet kandidirali.
Bo kdo ustavil preveč omiljene rešitve?
Gre torej za zelo omiljeno rešitev v primerjavi s prvotno, po kateri pravnomočno obsojeni ne glede na višino zaporne kazni ne bi mogli več kandidirati za omenjene funkcije.
Kaj bi nova ureditev pomenila v praksi? Najprej je treba poudariti, da omejitve kandidiranja ne bodo veljale za nazaj, torej za tiste, ki so bili obsojeni pred sprejetjem nove zakonodaje. Bi se pa lahko zgodili zanimivi paradoksi.
Odpadeš na volitvah, a se vrneš na naslednjih
Predpostavimo, da bi bile parlamentarne volitve novembra 2016, lokalne volitve pa pol leta pozneje, maja leta 2017. Če bi bil nekdo danes obsojen na sedemmesečno nepogojno zaporno kazen, na parlamentarnih volitvah ne bi mogel kandidirati.
Kazen bi namreč odslužil januarja 2015, enoletni rok, po katerem bi lahko kljub obsodbi spet kandidiral, pa pred parlamentarnimi volitvami še ne bi potekel. A že pol leta pozneje bi lahko nastopil kot županski kandidat na lokalnih volitvah, ker bi od prestane kazni minilo več kot leto dni.
Obsojeni predsednik vlade ali minister? To ne bo več mogoče.
Če bo zakonodaja sprejeta, ne bo več mogoče, da bi predsednik vlade ali minister postal politik, ki je bil manj kot leto dni pred imenovanjem pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora.
Omejitve pa bodo veljale tudi za malopridne politike, ki že opravljajo funkcijo. Brez stolčka bodo ostali, če bodo pravnomočno obsojeni na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev.
Tudi ta omejitev bo veljala za predsednika vlade in države, poslanca, župana, občinskega svetnika in državnega svetnika. Zakon velja za naprej, torej za obsodbe politikov, ki se bodo zgodile po sprejetju nove zakonodaje.
Obupani poslanci bodo pisali ustavnemu sodišču
V primerih prenehanja mandata zaradi več kot šestmesečne zaporne kazni bodo imeli poslanci in državni svetniki možnost pritožbe na ustavno sodišče. To bo moralo odločitev sprejeti v 30 dneh.
Ustavno sodišče bo imelo pomembno vlogo tudi v primeru obsodbe predsednika republike. Prenehanje njegovega mandata bo namreč ugotovil državni zbor, potrditi pa ga bo moralo ustavno sodišče z večino glasov vseh ustavnih sodnikov.
Potrjena kandidatura in zapor dan potem? Tudi ne bo šlo.
Nekateri funkcionarji pa ne bodo "varni" v obdobju od potrditve njihove kandidature do potrditve mandata, po kateri lahko začnejo opravljati funkcijo. Če bodo namreč bodoči predsednik republike, poslanci, državni svetniki, župani in občinski svetniki obsojeni v tem vmesnem obdobju, jim mandatov ne bodo potrdili.
3
