Purič o črpanju EU-sredstev: Odprava napak informacijskega sistema je čudež

Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Iztok Purič je na današnji predstavitvi svojega dosedanjega dela izpostavil prav odpravljanje pomanjkljivosti v informacijskem sistemu vladne službe e-MA. Napake je aprila lani ugotovil Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, Evropska komisija je Sloveniji zato poleti poslala pismo, v katerem jo je opozorila na možnost začasne zaustavitve povračil evropskih sredstev.

Purič je danes dejal, da težko naletiš na "bolj zamehurjen sistem", kot ga je decembra lani nasledil od predhodnika Marka Bandellija. So se pa od januarja intenzivno ukvarjali s sanacijo e-MA, urad za nadzor proračuna pa je v reviziji, končani konec avgusta, oceno informacijskega sistema zvišal s tri na dve, kar pomeni, da sistem zdaj deluje zadovoljivo. Na tem področju bo sicer potrebnega še nekaj dela.

Novice Zakaj je Slovenija lani ostala brez evropskih milijonov

Zunanjemu izvajalcu za pomoč pri sanaciji 822 tisoč evrov

"To je za nas, pa tudi državo kot celoto, ko gre za črpanje evropskih sredstev, največji dogodek. Gre za čudež," je poudaril minister, ob tem pa je priznal, da je bil ta čas zelo stresen, da so bili ljudje v krču in pod pritiskom ter da je več sodelavcev obupalo in tudi zapustilo vladno službo. Pri sanaciji je sicer sodeloval zunanji izvajalec, pogodba z njim pa je bila težka kar 822 tisoč evrov.

Pri sanaciji informacijskega sistema je sodeloval zunanji izvajalec, pogodba z njim pa je bila težka kar 822 tisoč evrov, je povedal pristojni minister Iztok Purič. Foto: STA ,

Med dosežki je Purič opozoril tudi na to, da so decembra lani preprečili trajno izgubo 183 milijonov evrov sredstev evropske kohezijske politike, ki so bili ogroženi tudi zaradi pomanjkljivosti v e-MA, letošnjo kvoto pa so dosegli že avgusta, "tako da lahko mirno spimo".

V nadaljevanju je opozoril na prepogoste neupravičene kritike o črpanju evropskih sredstev, saj da javnost napačno interpretira delovanje črpanja. To ima štiri faze. V prvi fazi se dodeli sredstva pristojnim ministrstvom, v drugi fazi ministrstva izvedejo razpise in sklenejo pogodbe, s čimer se lahko začne uresničevanje projektov, v tretji fazi so na vrsti izplačila iz proračuna, ki zalaga evropska sredstva, šele v četrti fazi pa povračila iz bruseljske blagajne. Črpanje tako ni samo četrta faza, je poudaril Purič.

Novice Slovenija ni uspešna pri črpanju evropskih sredstev

Minister: Evropska sredstva za to finančno perspektivo bomo počrpali

V programskem obdobju 2014–2020 je bilo v prvi fazi po njegovih besedah dodeljenih 2,52 milijarde evrov, kar pomeni več kot 80 odstotkov razpoložljive kvote kohezijskih sredstev, v drugi fazi nekaj čez dve milijardi evrov, v tretji fazi pa več kot 800 milijonov evrov.

Po Puričevih besedah kaže, da bomo sredstva za to finančno perspektivo počrpali, "saj smo na približno taki ravni kot v prejšnji finančni perspektivi ali na še boljši". V zvezi s programskim obdobjem 2021–2027 je poudaril, da bo treba sprejeti prioritete in poiskati ravnotežje med raziskavami, razvojem in inovacijami na eni strani ter realnimi potrebami ljudi na terenu na drugi strani. Po njegovem mnenju so na prvem mestu pitna voda, kanalizacija, meteorne vode, protipoplavni ukrepi oziroma tisto, kar človek vsak dan potrebuje.

Poudaril je še, da so želje in ambicije bistveno večje od sredstev, ki jih bomo dobili, "kar kaže na veliko investicijsko žejo, ki jo bo treba uskladiti in umiriti". Ljudje so se navadili na nepovratna sredstva, a bo v prihodnje potreben drugačen pristop, saj stoodstotno financiranje ne bo več mogoče, projekti pa bodo morali biti na vseh ravneh pripravljeni bistveno bolje, je navedel.

Ko gre za novo perspektivo, je Slovenija po njegovih besedah že v fazi priprave, pogajanja na ravni EU so se že začela in bodo verjetno končana prihodnje leto. Takrat bo že velika časovna stiska, zato se verjetno znova ne bodo mogli izogniti kritikam, je še dodal minister.