Zakaj je Slovenija lani ostala brez evropskih milijonov

Slovenija je ena od desetih držav EU, ki lani, v četrtem letu izvajanja tekočega finančnega okvira v programskem obdobju evropske kohezijske politike 2014-2020, ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, je v torek dejal član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb.

V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) odgovarjajo, da se aktualna vlada zaveda, da je Slovenija "nekoliko zastala v izvajanju tekočega programskega obdobja evropske kohezijske politike 2014-2020, kar se odraža predvsem v zadnji fazi izvajanja, torej izjemno nizkih povračilih sredstev iz EU-blagajne v slovenski proračun".

Novice Slovenija lani ni porabila nobenih sredstev iz evropskih skladov

"Razlog za nizko realizacijo v razmerju do bruseljske blagajne je predvsem v kompleksnem in še ne v celoti delujočem IT-sistemu. V tem mandatnem obdobju bomo zato naredili vse, da se ta težava prioritetno razreši in posledično tudi ta faza v čim večji mogoči meri pospeši," so se odzvali na poročilo Evropskega računskega sodišča.

SVRK ima rokah škarje in platno

Ob tem se sprašujemo, kako je lahko IT-sistem kriv za slabo črpanje evropskih sredstev in kdo je kriv, da sistem ne deluje v celoti. Ali ni uspešnost črpanja odvisna predvsem od brezhibne priprave projektov, ki jih naredi človek? Za podrobnejša pojasnila in z dodatnimi vprašanji smo se obrnili na SVRK, kjer pa nam odgovorov do roka niso posredovali. Pozno popoldne so nam odgovorili, da so izjave člana Evropskega računskega sodišča zavajajoče in ne držijo. Zatrjujejo, da v nobeni fazi izvajanja evropske kohezijske politike realizacija ni bila nič.

Več o tem bomo objavili v današnjem članku.

Izgovarjanje na IT-sistem je neodgovorno

Iz neuradnih, a zanesljivih strokovnih virov smo izvedeli, da je izgovarjanje SVRK na nedelujoč informacijski sistem za izkoriščenje EU-sredstev neodgovorno. Nov informacijski sistem e-MA je zaživel že lansko poletje, a daleč od polne operativnosti. SVRK ima namreč v rokah škarje in platno, saj sam določa pogoje in izbira informacijski sistem. Prav tako določa, kdaj bi moral sistem v polnosti začeti delovati in koliko bo znašala njegova cena.

Novice Slovenija ima dvakrat več sodnikov od evropskega povprečja

A ker so morali za nakup novega IT-sistema objaviti javni razpis, kjer je bila odločilna najnižja cena, so izbrali že obstoječega ponudnika. Ta je zagotavljal IT-sistem že v prejšnjem finančnem obdobju, njegovo delovanje pa je tedaj okrcalo tudi računsko sodišče. Ponudil je namreč bistveno nižjo ceno, kot so primerljive cene takšnih sistemov v EU.

Dolgotrajni in zapleteni postopki odločevalcev

Drugi razlog za neizkoriščenje evropskih sredstev tiči v tem, da na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in SVRK niso imeli pripravljenih specifikacij za programiranje IT-sistema, zato resna programska podjetja sploh niso mogla oddati ponudb.

Foto: Thinkstock Po mnenju poznavalcev je sporna tudi priprava razpisov resornih ministrstev za pridobitev sredstev strukturnih in kohezijskih skladov, na katere se lahko prijavljajo zainteresirane stranke. Prav tako je sporno dolgotrajno ocenjevanje vlog za pridobitev EU-sredstev, ki ga izvajajo pristojna ministrstva. Roke so ministrstva določila sama, a se jih kljub temu ne držijo.

Razlogov za zastoj pri črpanju evropskih sredstev je torej več in so zelo kompleksni. Zagotovo pa je najlažje s prstom pokazati na IT-sistem, ki pa še zdaleč ni edini krivec, menijo poznavalci.