"Program populizma in nasprotovanja prestolnici lahko v Mariboru spet pritegne volivce"

V boj za mesto mariborskega župana, izpraznjeno konec lanskega leta po odhodu Franca Kanglerja, se bo marca podalo 11 kandidatov. Andrej Fištravec je zbral zadostno število glasov volivcev, medtem ko ob podpori političnih strank v župansko tekmo odhajajo Folko Puconja (SNS), Matevž Frangež (SD), Milan Mikl (Županova lista in SLS), Avgust Heričko (NSi), Milan Razdevšek (LDS), Andrej Ketiš (Lista za Maribor), Lidija Divjak Mirnik (LPR), Andreja Špernjak (SDS) in Monika Piberl (Glas žensk Slovenije). Kako vidi županske kandidate in kaj lahko po marčevskih županskih volitvah pričakujejo prebivalci mesta ob Dravi, smo na Planetu Siol.net vprašali političnega analitika, Mariborčana Aleša Mavra. Maribor kot Egipt po revoluciji "Če pogledamo župansko volilno ponudbo, lahko z le malo domišljije, če je seveda dovoljeno majhno primerjati z velikim, v njej prepoznamo precej podobnosti s predsedniškimi volitvami v Egiptu po revoluciji," vzporednico z dogajanjem v državi na severovzhodu Afrike vleče Maver. Med kandidati "ljudska" in "intelektualna" Kanglerjeva opozicija "Prva podobnost in obenem značilna posledica mariborske 'minirevolucije' je veliko število kandidatk in kandidatov. Značilno je, da med temi dva kandidata simbolizirata dva tokova preteklih jesenskih in zimskih protestov. Lahko bi govorili o 'ljudski' in 'intelektualni' opoziciji proti županu Kanglerju. Po mojem mnenju pa med kandidati ni človeka, ki bi oba tokova povezoval, kar je tudi sicer težko. Če gre pri 'intelektualni' opoziciji za tok, ki je vseskozi opozarjal na luknje v Kanglerjevem sistemu, kar mu je treba priznati, in je zato večino časa v širši javnosti žel posmeh, se druga smer verjetno niti zdaj ne more ločiti od nekaterih temeljnih idejnih postulatov tega sistema, čeprav so protesti izšli od nje in je prav njena odpoved županu bila odločilna za zagon protestnega gibanja. Prav zaradi njegove opisane heterogenosti se tudi odpira prostor tako za predstavnika dozdajšnjega 'režima' kot za kandidate dozdajšnje opozicije v mestnem svetu." Prvoligaša ima le SD Sicer pa je po Mavrovem mnenju značilno, da "le SD, ki je bila v opoziciji proti županu najdlje in je nekako v podobnem položaju (seveda samo glede na svojo vlogo na volitvah, ne po programu), kot je bila v Egiptu Muslimanska bratovščina v razmerju do narodnih demokratov, nastopa na volitvah s prvoligašem, preostale liste in stranke, ki so krajši ali daljši čas sodelovale z županom, pa z 'novimi' obrazi ali s kandidati, ki jim volilni neuspeh ne more bistveno škoditi. Če sem že omenil Egipt, ne bi bil presenečen niti, če bi bil razplet volitev tak kot tam in bi se v finalu pomerila predstavnik do zdaj vladajoče liste (nekakšen mariborski Ahmed Šafik) in predstavnik dozdajšnje opozicije v mestnem svetu (nekakšen mariborski Mohamed Mursi)".

Maver še meni, da je tudi mogoče, da bo uspelo tisto, kar v Afriki ni, in se bo v drugem krogu z enim od njiju pomeril predstavnik radikalne, iz protestov izvirajoče opozicije. Zato bi bila v tem smislu vnovična Kanglerjeva kandidatura po mnenju Mavra zanimiv sociološki eksperiment, kar pa se zaradi prevelikega čustvenega naboja na obeh straneh sicer k sreči naj ne bi zgodilo.

Lokalni populizem lahko vnovič pritegne, a zmagati ne more A zato velja zgoraj zapisano, navaja Maver. "Dobršen del protestnega gibanja, in to po moji sodbi za njegov 'uspeh' v podobi županovega odstopa najodločilnejši, se je rekrutiral iz vrst Kanglerjevih volivcev, ki so županu navsezadnje dvakrat namenili večino, drugič celo v prvem krogu. Zato bi bilo tvegano reči, da so se sočasno s Kanglerjevo vprašljivo prakso, ki je bila sicer znana vsaj že pred volitvami 2010, odrekli tudi temeljnim gradnikom njegovega uspeha, izrazito lokalno naravnanemu populizmu, poudarjenemu mariborskemu kalimerovstvu in poudarjanju nasprotja s prestolnico kot temelja mariborske identitete."

Ni torej izključeno, da ne bi tak program še enkrat pritegnil veliko volivcev, verjetno bi celo zadostoval za uvrstitev v drugi krog, za zmago pa trenutno bržkone (še) ne, meni Maver.

Kaj bo moral pokazati novi mariborski župan? "Zato bo novi župan sicer moral predvsem pokazati, da bo njegov način delovanja drugačen od predhodnikovega, kar je verjetno mogoče narediti z nekaj simbolnimi potezami, ker za kaj več resnično ne bo časa in možnosti, obenem pa bi moral vsaj začeti postavljati pod vprašaj tudi nekatere izmed zgoraj navedenih aksiomov. Pri tem mu bo izrazita heterogenost pričakovanj različnih udeleženk in udeležencev 'minirevolucije' prej v napoto, še zlasti, ker, kot rečeno, ni kandidata, ki bi povezoval vse njene tokove."

Maver dopušča možnost, da se hkrati zgodi, da bo novi župan bistveno precenil spremembe pri Mariborčankah in Mariborčanih, a bo navsezadnje moral sobivati z istimi ljudmi, s katerimi je moral (in dolgo časa uspešno je) njegov predhodnik.

Ne Kangler in radarji, vzrok nezadovoljstva je občutek slepe ulice "Predvsem pa ne bo smel pozabiti niti, da v najglobljem temelju ljudskega nezadovoljstva niso ne radarji ne Kangler in njegov sistem, ampak občutek slepe ulice, ki ima v Mariboru že brado in ki ga je Kangler v nekaterih pogledih še poglabljal. Morda bi zadnjemu ob potrebnih gospodarskih pobudah tudi previdno slovo od 'kalimerovstva' dobro delo," za konec zapiše Maver.