Prodaja NKBM: opozicija razočarana nad ceno in nestrateškim kupcem

Bratuškovo skrbi prodaja finančnim skladom

Predsednica ZaAB Alenka Bratušek je glede prodaje NKBM dejala, da jo skrbi prodajanje velikih državnih naložb finančnim skladom, ki niso strateški partnerji, pač pa imajo interes kupiti po čim nižji ceni in v kratkem prodati naprej po višji ceni.

"Kako bomo Slovencem pojasnili, da smo pred kratkim v to banko dali 800 milijonov evrov, prodajamo pa jo za 250 milijonov?" se sprašuje Bratuškova. "Če bi dali jasne signale, da Slovenija išče strateške partnerje, bi finančni skladi vedeli, da nimajo kaj iskati pri tem," je še dodala.

Mesec prodajo označil za nezaslišano

Združena levica je prav tako razočarana nad prodajno ceno. "Da se je banka, v katero je država samo z zadnjo dokapitalizacijo vložila 870 milijonov evrov, zdaj prodala za 250 milijonov, je nezaslišano," je zatrdil vodja ZL Luka Mesec.

Po njegovih besedah si je država nakopala milijonsko luknjo s prodajo, zato se ta ne bi smela zgoditi. Mesec je opozoril še na posledice prodaje za gospodarstvo.

Banke so po njegovih besedah gonilo gospodarstva, ki omogočajo investicije, če pa se prodajajo špekulativnim skladom, se v ozadje potisne skrb za razvoj lokalnega in širšega gospodarstva ter se na prvo mesto postavi dobiček.

V NSi bolj pozitivno naravnani do prodaje

Podpredsednik stranke NSi Jožef Horvat je spomnil, da je bila konec leta 2013 NKBM tik pred stečajem, zato je Evropska komisija odobrila dokapitalizacijo pod pogojem, da se banka proda. To pa je po besedah Horvata potrdil tudi državni zbor.

"Mislim, da moramo biti zelo pazljivi, ko komentiramo prodajno ceno. Morda je v javnosti preveč dezinformacij v smislu, da smo NKBM dokapitalizirali s približno 800 milijoni evrov, zdaj pa jo prodajamo za 250 milijonov," je povedal Horvat in dodal, da če takrat banke ne bi dokapitalizirali, bi šla v stečaj in bi največ izgubili varčevalci NKBM. Izrazil je še prepričanje, da je Slovenski državni holding pri ceni dosegel optimum.

Na vprašanje, ali je zadovoljen s kupcem, je odgovoril, da ko je DZ sprejemal privatizacijski seznam 15 podjetij, parlament ni rekel, kakšnega značaja mora biti kupec, ali mora biti strateški, ali ne sme biti sklad. "To je zdaj stvar okusa posameznika. Zagotovo pa bi si bolj želeli, da bi bil kupec kakšna velika evropska ali svetovna banka," je še povedal Horvat.

Židana moti razlika med kupnino in višino dokapitalizacije

Vodja SD Dejan Židan je po prodaji opozoril, da NKBM ni neko navadno podjetje z nekaj desetimi zaposlenimi, temveč je sistem, ki ima v skupini okoli 1700 zaposlenih ter deluje v Mariboru, pomembnem, a razvojno ogroženem mestu. Izpostavil je tudi dejstvo, da so davkoplačevalci v to banko "dali bistveno več denarja, kot sedaj očitno znaša kupnina". Obregnil se je še ob same prodajne postopke, ki da so bili "očitno vodeni tako, da je ponovno samo en finančni sklad obstal kot kupec".

Erjavec: Davkoplačevalcem ne bo več treba dokapitalizirati banke

Prvak DeSUS Karl Erjavec pa je spomnil, da je bila NKBM na seznamu 15 podjetij za prodajo, ki ga je potrdil DZ. Erjavec ne želi špekulirati, ali je cena za NKBM prava ali ne, saj da morajo to povedati strokovnjaki. Zanj je pomembneje, kot pravi Erjavec, da "davkoplačevalci nikoli več ne bodo dokapitalizirali banke in plačevali zavoženih projektov, ki so posledica slabega dela nekaterih uprav, tudi v NKBM".

SMC se o ceni ne želi izrekati

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer se glede primernosti cene ne želi izrekati, saj, kot pravi, za to ni ne pristojna ne referenčna. O tovrstnih ocenah tudi niso govorili na vrhu koalicije, je zagotovila. Prav tako ne o vprašanju, da gre za prodajo finančnemu skladu. Je pa opozorila, da je bil to najboljši ponudnik in ni bil edini.

Odziva SDS za zdaj še ni.