Petek, 16. 8. 2024, 10.11
3 mesece, 1 teden
Primer opičjih koz v Evropi. Nas mora skrbeti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,13
Na novico švedske agencije za javno zdravje, ki je v četrtek sporočila, da so v tej članici EU potrdili prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz oziroma mpoxom zunaj Afrike, so se odzvali tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL). Mateja Logar s klinike je na temo opičjih koz oziroma mpoxa danes podala izjavo za medije.
"Vemo, da opičje koze oziroma mpox povzročata dva podtipa virusa. Že leta 2022 smo zato naredili dva protokola. Danes je tudi predviden sestanek z NIJZ, da prevetrimo pripravljenost na pojav bolezni na državni ravni," je povedala Logarjeva.
Centralnoafriški podtip, s katerim imamo zdaj opravka, ima težji potek, smrtnost je okoli desetodstotna, medtem ko ima zahodnoafriška različica enoodstotno smrtnost. Vendar Logarjeva poudarja, da je te statistike težko neposredno prenašati v druga okolja, saj se odzivi na bolezen razlikujejo. Poleg tega sta osnovno zdravstveno stanje prebivalstva in zdravstvena oskrba v zahodnem svetu drugačna, zato je smrtnost v našem okolju verjetno bistveno nižja kot v Afriki.
Simptomi opičjih koz oziroma mpoxa
Težave se začnejo z visoko vročino, glavobolom, mrazenjem, slabim počutjem, bolečinami v mišicah, povečajo se bezgavke na vratu in v dimljah. "Izpuščaji se pojavijo po nekaj dneh, vsi hkrati, kar pomeni, da so vsi v enaki fazi okužbe. Drugačen potek je pri denimo noricah, kjer se izpuščaji pojavljajo v več fazah in v primerjavi z mpoxom praviloma niso boleči," pojasnjuje Logarjeva.
Izpuščaji se najprej pojavijo na obrazu in se kasneje razširijo po vsem telesu, lahko tudi po dlaneh in podplatih.
"Specifičnega zdravljenja še ni, primarno svetujemo simptomatično zdravljenje s počitkom in vnosom dovoljšnje količine tekočine ter zniževanjem povišane telesne temperature," je naštela Mateja Logar z infekcijske klinike.
Kužnost je dolgotrajna, oseba je kužna, dokler ima po telesu izpuščaje, od dva do štiri tedne.
Pri večini bolnikov je potek sorazmerno blag, treba pa je poskrbeti, da bolnik ni v stiku z drugimi bolniki, in o sumu obvestiti ustrezno ustanovo.
Bolezen se širi s tesnimi telesnimi stiki in se prenaša tudi prek izpuščajev in krast, ki so kužne še, ko odpadejo, ter tudi kapljično. Oseba je kužna že dan pred pojavom povišane temperature.
Koga cepiti? "Cepljenje priporočamo tistim, ki se odpravljajo na področje, kjer so zabeleženi izbruhi," pravi Logarjeva. Sicer je cepivo podobno tistemu proti črnim kozam. WHO ocenjuje, da so vsi, ki so bili cepljeni proti črnim kozam, še vedno precej odporni proti mpoxu.
"Specifičnega zdravljenja še ni, primarno svetujemo simptomatično zdravljenje s počitkom in vnosom dovoljšnje količine tekočine ter zniževanjem povišane telesne temperature," je naštela Logarjeva.
Se bliža nova pandemija?
Švedska agencija za javno zdravje je v četrtek sporočila, da so v tej članici EU potrdili prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz oziroma mpoxom zunaj Afrike, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Okužbo so diagnosticirali osebi, ki je poiskala zdravstveno oskrbo v Stockholmu, so dodali.
Zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v sredo po priporočilu neodvisnih strokovnjakov razglasila javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti, kar je najvišja stopnja opozorila.
WHO je opozorila, da bi se opičje koze prvič po letu 2022 lahko znova razširile po svetu in postale tveganje v več državah.
Razglasitev javnozdravstvene krize sicer nima konkretnih posledic. Njen namen je opozoriti pristojne oblasti po vsem svetu in jih pozvati k pripravi na morebitne izbruhe.
ECDC pričakuje povečanje števila primerov opičjih koz v Evropi
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) pričakuje, da se bo število primerov okužbe z opičjimi kozami v Evropi zaradi povezav z Afriko v prihodnje povečalo, je razvidno s spletne strani tega zdravstvenega organa. Kljub temu je verjetnost obsežnejše širitve virusa na stari celini po oceni ECDC majhna.
"Zaradi tesnih povezav med Evropo in Afriko moramo biti pripravljeni na večje število uvoženih primerov," je dan po tem, ko so na Švedskem potrdili prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz, povedala vodja ECDC Pamela Rendi-Wagner. Primer okužbe so potrdili tudi v Pakistanu, kjer pa še preučujejo, za katero različico gre.
Kljub temu je verjetnost, da bi v Evropi prišlo do obsežnejše širitve virusa po oceni ECDC majhna, zlasti če bodo uvoženi primeri hitro odkriti in če bodo države izvajale potrebne nadzorne ukrepe.
Strokovnjaki trdijo, da je nova različica opičjih koz verjetno bolj nalezljiva kot prejšnje in da lahko povzroči hujšo okužbo. Vendar pa se virus opičjih koz na splošno ne prenaša zlahka, saj je za to potreben neposreden stik.
