Torek, 5. 7. 2016, 12.03
6 let, 6 mesecev
Prihaja sodni supervizor: jeseni bodo vse sodbe javno objavljene
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,05
2
Disciplinske postopke v sodstvu bo vodil sodni svet, vse sodbe bodo objavljene v sodnem supervizorju, pravobranilci bodo postali državni odvetniki pod taktirko pravosodnega ministrstva, uveljavili bodo stroškovne sankcije za zavlačevanja postopka, novo mrežo sodišč, možnost kolektivnih sodb – to je prva skupina predlogov ministra Klemenčiča za izboljšanje pravosodja.
Goran Klemenčič napoveduje spremembe slovenskega pravosodja. Prve predloge je že predstavil.
Pravosodno ministrstvo je predstavilo prvi sklop predlogov sprememb slovenskega pravosodja. Minister Goran Klemenčič je napovedal, da bodo do jeseni predstavili tudi predloge na področju kazenskega pravosodja, mreže in organizacije sodišč.
Krepitev odgovornosti sodnika
Ministrstvo je predstavilo zakon o sodnem svetu. Sodni svet s tem dobiva močnejšo vlogo in položaj, imel bo izključno pravico za vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike.
Večja odprtost pravosodja
Minister obljublja naslednje:
- Boljša dostopnost do sodnih odločb z uvedbo t. i. sodnega supervizorja. Od jeseni naj bi bile na spletu objavljene anonimizirane sodbe, vključno s prvostopenjskimi, kar bo omogočilo vpogled državljanov v sodne postopke v realnem času. Objavljena bodo tudi imena vpletenih pravosodnih funkcionarjev, sistem pa bo samodejno brisal tiste osebne podatke, ki jih je po zakonu treba varovati.
- Vpogled v podatke iz vpisnikov prek spletnih strani sodišč.
- Večja odprtost za državljane v postopkih in večja fleksibilnost pri javnih obrazcih. Minister s tem obljublja manj birokracije.
- Snemati in fotografirati bo dovoljeno začetek in konec (izrek) obravnave ter sodni senat, kar do zdaj ni bilo dovoljeno. "Sodniki morajo biti podvrženi tudi tej možnosti enako kot tožilci, obdolženci, kdorkoli v dvorani," je dejal minister.
Od jeseni naj bi bile vse sodbe, vključno s prvostopenjskimi, dostopne vsem.
Državno odvetništvo
Državno pravobranilstvo, ki zastopa finančne interese države, se bo preimenovalo v državno odvetništvo in preoblikovalo v organ v sestavi pravosodnega ministrstva.
Njegova pristojnost se med drugim širi tudi na zastopanje pred mednarodnimi sodišči in arbitražami. "Zastopanje pred mednarodnimi sodišči in arbitražami ni le strokovno vprašanje, ampak vedno tudi politično," je pojasnil minister in zagotovil, da zakon državnim odvetnikom daje večjo avtonomnost pri delu. "Novi zakon daje veliko več izhodišč za depolitizacijo državnega odvetništva kot veljavni."
Državni odvetniki bodo izgubili status funkcionarjev. Minister meni, da ni potrebno, da je državni odvetnik funkcionar, saj to organe po njegovem mnenju dela manj fleksibilne.
Klemenčič: V trenutku, ko je v Sloveniji nekdo funkcionar, je zaščiten kot medved @SiolNEWS pic.twitter.com/CD55lrjNAh
— Urška Makovec (@UMakovec) 5 July 2016
Hitrejše sojenje
Minister zagotavlja, da spremembe prinašajo hitrejšo pot do pravice, kar naj bi pozitivno vplivalo tudi na tuje vlagatelje. Te spremembe so:
- že vnaprej znan potek postopka (termini narokov in predvideno končanje zadeve) ,
- razbremenitev sodnika tistih opravil, ki niso neposredno vezana na sojenje,
- stroškovne sankcije za zavlačevanje postopka.
Po novem bo dovoljeno snemati in fotografirati začetek in konec (izrek) obravnave ter sodni senat, kar do zdaj ni bilo dovoljeno.
Zakon o kolektivnih tožbah
V potrošniških, delovnopravnih, odškodninskih in drugih sporih bodo oškodovanci lahko skupaj uveljavljali svoje pravice (primer Volkswagen, preplačilo elektrike ipd.).
S tem bodo spori rešeni hitreje, razbremenjena bodo tudi sodišča. "S tem krepimo tudi nadzor nad monopolisti, varstvom potrošnikov in delovno zakonodajo," je dejal minister.
Spremembe so novo orodje, katerega učinkovitost pa je v celoti odvisna od tistega, ki ga bo uporabljal
Predlogi ministra Klemenčiča so korak v pravo smer, a ključno je, kako bo pravosodje te spremembe uporabilo, pravi pravnik Matej Avbelj.
"Prvi sklop predlogov ministra Klemenčiča gre brez dvoma v pravo smer. Večja odprtost in večja učinkovitost sodstva sta tista dva nepogrešljiva elementa vladavine prava, ki ju del civilne družbe in strokovne javnosti že dolgo zahtevata.
Kljub zadovoljstvu pa je treba ostati realist. Na mestu je ta metafora: predlog mag. Klemenčiča je kot novo orodje, katerega učinkovitost pa je v celoti odvisna od tistega, ki ga bo uporabljal. V pravosodju je odločilen človeški dejavnik. Kadar je v krizi, se ga z zakoni ne da popraviti, če pravosodje samo tega na želi. Zato bodo prvi odzivi pravosodja na podani predlog lakmusov test uspešnosti tega in morebitnih prihodnjih predlogov.
Upam, da zadnjič v imenu ne vem kakšnih kompromisov, neodvisnosti sodstva in politične korektnosti ne bomo ostali le pri lepotnih popravkih, v skladu z načelom, da bolj ko stvari (zakonodajno) spreminjamo, bolj ostajajo enake."
Po 25 letih v novi sistem prehaja tudi sodna veja oblasti
Prejšnji ministri žal niso imeli politične moči, da bi kaj takega izvedli, pravi pravnik Jurij Toplak.
"Vse pohvale ministru Klemenčiču za te predloge, saj gre za zelo pomembna vprašanja. Upam, da bodo predlagane spremembe sprejete, čeprav bodo gotovo naletele na nasprotovanje. Prejšnji ministri žal niso imeli politične moči, da bi kaj takega izvedli.
Velik korak naprej so zlasti kolektivne tožbe. Spomnimo se le na primer, ko je NLB za dvig na bankomatih zaračunavala nekaj centov. Jasno je, da posameznik takrat ni tožil. Zdaj bo v takih primerih lahko prišel do pravice.
Zakonodajna in izvršilna veja oblasti sta skozi tako preobrazbo šli leta 1991, sodna pa bo, če bodo predlogi sprejeti, očitno šla po 25 letih."
2