Četrtek, 17. 10. 2024, 16.13
2 meseca
Prezasedenost in kadrovska podhranjenost najbolj pereči temi v zaporih
Na obisku v Sloveniji se je v preteklih dneh mudila delegacija evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je glede predhodnih ugotovitev delegacije izpostavila prezasedenost in kadrovsko podhranjenost v zaporih.
V okviru tokratnega rednega obiska je delegacija preverila obravnavo oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, tudi v zaporih v Ljubljani in Kopru. Člani odbora so opravili razgovore z zaprtimi osebami in pregledovali dokumentacijo v zvezi z zaprtimi osebami. Osredotočili so se predvsem na prezasedenost, kadrovske razmere, aktivnosti in programe za zaprte osebe, konfliktne situacije v zaporih in zdravstveno oskrbo, so sporočili z ministrstva za pravosodje.
Katič: Skrbijo me vse glasnejše težnje po zviševanju kazni
Ob koncu desetdnevnega obiska je delegacija danes vodstvoma ministrstva za pravosodje in Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij ter direktorjema obeh zavodov, ki so jih obiskali, predstavila predhodne ugotovitve glede omenjenih tematik.
Izpostavili so odlično sodelovanje z osebjem zavodov in poudarili, da se zavedajo naporov, ki jih zaporsko osebje v teh zahtevnih razmerah vlaga, da bi se vse navedene pomanjkljivosti odpravile. Pri tem pa je pomembno, da pri reševanju te situacije niso sami, temveč imajo pri izvajanju ukrepov tudi širšo politično podporo, so sporočili z ministrstva za pravosodje.
Ministrica Katič je glede predhodnih ugotovitev delegacije izpostavila predvsem prezasedenost in kadrovsko podhranjenost. Kot je povedala, jo skrbijo vse glasnejše težnje po zviševanju kazni, saj je stroka že večkrat izpostavila, da tak ukrep ne deluje preventivno, prav tako ne pomaga pri reševanju prostorskih stisk v zaporih.
Bi poklic pravosodnega policista lahko postal privlačen za mlade?
Katič je pozvala k razpravi o smiselnosti zaostrovanja kaznovalne politike tudi na ravni Evropske unije. Vseeno pa na ministrstvu računajo, da se bo situacija, tudi v luči doslej sprejetih ukrepov, v prihodnjem letu izboljšala.
Kot je poudarila, težko čakamo tudi na izgradnjo novega zapora v Dobrunjah. Kar se tiče kadrovskih okrepitev, pa si želi, da bi poklic pravosodnega policista po novem plačnem sistemu postal privlačnejši za mlade. "V kolikor pa to ne bo dovolj, bo treba razmisliti še o dodatnih ukrepih, po vzoru drugih deficitarnih poklicev," so besede Katič povzeli v sporočilu.
Na ministrstvu so pripravili tudi prve odzive na danes predstavljene ugotovitve, med drugim glede prezasedenosti, kadrovske situacije, aktivnosti in programov za zaprte osebe ter zdravstvene oskrbe in konfliktnih situacij.
Glede prezasedenosti navajajo, da si Slovenija prizadeva za učinkovito zagotavljanje dogovorjenih normativov glede pogojev bivanja zaprtih oseb. V ta namen so vzpostavili sistem spremljanja zasedenosti posameznih zavodov in takojšnjega ukrepanja v smislu premeščanja zaprtih oseb med različnimi zavodi. Pomembno izboljšanje pogojev bo zagotovila izgradnja nadomestnega zapora v Ljubljani.
Spomnili so, da je bila septembra sprejeta novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, pretekli teden pa je vlada izdala odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov. Glede kadrovske situacije si na ministrstvu aktivno prizadevajo zaposliti zadostno število pravosodnih policistov, s čimer želijo zagotoviti ustrezne varnostne razmere in pogoje za delo zaposlenih.
Programi za zaprte osebe se vsako leto izboljšujejo, čas bivanja zaprtih oseb izven sob pa se je v zadnjih letih podaljšal, dodajajo. V prihodnje bo zaporski sistem s pomočjo EU sredstev omogočil izvajanje dodatnih aktivnosti, tudi prek zunanjih izvajalcev in nevladnih organizacij, ter učenje socialnih veščin.
Glede zdravstvene oskrbe izpostavljajo, da se bo zaporska uprave še naprej trudila zagotavljati najboljšo zdravstveno oskrbo za zaprte osebe in preučila možnosti za večjo prisotnost zdravstvenega osebja. Veliko pozornosti pa v zaporih posvečajo tudi prepoznavanju nasilja med zaprtimi osebami in ustreznim ukrepanjem. To področje zahteva strokovno usposobljene delavce, zato od leta 2013 poteka usposabljanje zaposlenih za prepoznavanje in reševanje te problematike, so še navedli na ministrstvu.