Predstavniki izbrisanih že napovedujejo ustavno presojo zakona o odškodninah

Z njim se bo posameznemu upravičencu za vsak mesec izbrisa izplačala odškodnina 50 evrov, odškodnina po sodni poti pa bo lahko znašala največ trikratni znesek odškodnine iz upravnega postopka.

Krog upravičencev bo obsegal okoli 12 tisoč izbrisanih Upravičenec do povračila škode bo izbrisani iz registra stalnega prebivalstva z urejenim statusom v Sloveniji, z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom. Z ureditvijo statusa je namreč po prepričanju vlade izbrisani pokazal interes oziroma željo za nadaljnje prebivanje v Sloveniji.

Do odškodnine bodo upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili. Krog upravičencev bo tako po navedbah notranjega ministrstva obsegal okoli 12 tisoč od skupaj nekaj več kot 25 tisoč izbrisanih.

Poleg denarne odškodnine bodo ti izbrisani upravičeni tudi do več oblik pravičnega zadoščenja, med drugim do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, državne štipendije, enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja in do dostopa do izobraževalnega sistema.

Nezadovoljni poslanci nekaterih strank … Nekaj poslancev je sicer tudi med tretjim branjem zakona obrazložilo svoje glasove, oglašali pa so se zlasti iz vrst SDS, zakon jih ni prepričal.

Poslanec SDS Branko Grims je ponovil, da so "deset let poslušali, kako odškodnine niso mogoče", zdaj pa sprejeli zakon ravno o tem. Opozoril je, da vsi tisti, ki so ta leta zavračali dogovore, nosijo odgovornost za posledice sprejema tega zakona, s katerim ne bo nihče zadovoljen. Zakonu so nasprotovali tudi vsi prisotni poslanci SLS in NSi.

… in tudi izbrisani Finančne posledice izplačila odškodnin bodo po okvirni metodologiji znašale približno 130 milijonov evrov, odškodnine pa se bodo izplačevale v petih obrokih.

Z zakonom sicer niso zadovoljni niti izbrisani in njihovi predstavniki, ki menijo, da poslanci ukrepe sprejemajo, ne da bi upoštevali potrebe in voljo izbrisanih. Predstavniki izbrisanih zato že napovedujejo ustavno presojo sprejetega zakona. Na Evropskem sodišču za človekove pravice čaka 1000 tožb, sledile bodo še nove, napovedujejo. Po njihovem prepričanju je zakon nova sramota za Slovenijo kot pravno državo, zato pričakujejo, da za Evropo odškodninska shema ne bo ustrezna.

Vodja Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandar Todorović je ponovil, da ne gre toliko za denar kot pa za princip. Po njegovem mnenju bi namreč morali, vsaj moralno, kaznovati odgovorne za povzročene krivice izbrisanim.

Odškodninsko shemo je Virant že septembra letos predstavil v Strasbourgu, predvidoma pa bo tja znova odpotoval v začetku decembra in predstavil sprejeti zakon. Končno besedo bo vendarle imelo evropsko sodišče. Če bo ocenilo, da je odškodninska shema ustrezna, novih tožb, povezanih s to problematiko, ne bo vzelo v obravnavo, je že večkrat povedal Virant, ki je glede tega sicer optimističen.