Torek, 17. 1. 2023, 18.22
1 leto, 10 mesecev
Predstavniki civilne družbe protestirali proti poseku gozda na ljubljanskem Rožniku #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
8
Predstavniki civilne družbe so danes s protestom v neposredni bližini Tivolskega gradu znova opozorili na pretirano sečnjo gozda na območju ljubljanskega Rožnika. Vztrajajo pri tem, da gre za nepremišljen in netransparenten poseg. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je o protestu povedal le to, da ima vsak pravico povedati svoje stališče.
Predstavniki civilne družbe so danes znova ponovili zahteve glede takojšnje ustavitve sečnje in odprtja vključujoče razprave o obsežni sečnji dreves v gozdu na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki so jih na Mestno občino Ljubljana (Mol) in Zavod za gozdove naslovili že pred dobrim tednom dni.
Civilna iniciativa: Argumenti pristojnih nas niso prepričali
"Mestni gozd je naš in ne pristajamo, da se z njim ravna premalo premišljeno. Nudi nam številne koristi, ki jih ne moremo zagotoviti na noben drug način," so poudarili in dodali, da nikoli več ne želijo biti soočeni s situacijo, ko na terenu le "nemočno opazujejo posege, ki nas vznemirjajo in jih ne razumemo ter nam vzbujajo sum, da niso bili dobro premišljeni".
Argumenti, s katerim so pristojni v zadnjih dneh pojasnjevali odločitev za obsežno sečnjo dreves, pa jih po njihovih besedah niso prepričali. "Zagotovo je treba odstraniti bolna drevesa, ampak teh ni 389, kot jih je predvidenih za posek. Včeraj smo lahko slišali, da je sanitarne sečnje okoli 20 odstotkov, kar pomeni, da se seka več kot 300 popolnoma zdravih odraslih dreves za to, da bi se gozd pomladil," je opozorila Sanja Filder iz skupine Protestival in dodala, da se kljub kritikam različnih strok, negodovanju strokovnih institucij ter pozivov civilne družbe sečnja nezadržno nadaljuje.
"Padajo stoletne veličastne bukve in mlajša drevesa, ostajajo pa samo majhna, komaj nekaj let stara drevesa, ponekod pa še to ne več," je opisala stanje na Rožniku.
Biolog: Javne površine se ne uporabljajo v javno dobro
Da smo znova priča temu, da se javne površine znotraj ljubljanske mestne občine ne uporabljajo v javno dobro, neustreznemu gospodarjenju z gozdom in sečnji, ki ne naslavlja drugega vidika javnega dobrega kot le ekonomskega, pa je opozoril biolog Rudi Kraševec. Kot je dejal, je prav zdaj v času podnebne in biodiverzitetne krize prišel čas, ko se morajo te prakse spremeniti.
"Ko beremo opravičila za sečnjo, sam osebno vidim samo utemeljitve, zakaj do tega ne bi smelo priti," je poudaril in ob tem opozoril na posebno krajinsko, socialno in estetsko vrednost gozda na območju Rožnika. "Imeli smo učbeniški primer starega gozda z neizmerljivim izobraževalnim potencialom, zdaj pa imamo navadno poseko," je še izpostavil.
Urbanistka in arhitekta Maja Simoneti iz Ipop − inštituta za politike prostora pa je opozorila na pomembnost sodelovanja prebivalcev in uporabnikov pri upravljanju javnega prostora, kot je tudi mestni gozd. Ob tem je dejala, da je zgodnje vključevanje javnosti v predstavitve načrtov "edino sprejemljivo", saj je to čas, ko se med drugim soočajo "različna stališča brez ustvarjanja škode".
Na pomembnost komunikacije in tega, da ljudje lažje razumejo tovrstne posege v gozd, je opozoril tudi meteorolog in član gibanja Mladi za podnebno pravičnost Primož Ribarič. Obenem se je zavzel za bolj "trajnostno postopanje" v teh primerih.
Predstavniki civilne družbe so kritike glede obsežne sečnje dreves na območju gozda, ki sodi pod okrilje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib in je v lasti ljubljanske mestne občine, javno izrazili že prejšnji ponedeljek na novinarski konferenci pred ljubljansko mestno hišo.
Na Molu zavrnili očitke o goloseku na Rožniku
Na navedbe civilne družbe so se tedaj odzvali tudi na Molu, kjer so zavrnili očitke o goloseku na Rožniku. Obenem so zavrnili tudi namige, da je razlog za obsežnejšo sečnjo pridobitne narave.
Po pojasnilih občine so izsekavanja deležna poškodovana in oslabljena drevesa ter tista, ki zaradi zmanjšane stabilnosti predstavljajo potencialno nevarnost za obiskovalcev gozda. Kot argument v korist sečnji so navedli tudi pomladitev gozda.
Enake razloge za sečnjo so za STA ponovili tudi pri Zavodu za gozdove in hkrati ocenili, da poseg "ni nepremišljen in preobsežen". Kot so poudarili, je bil ta načrtovan na več ravneh gozdnogospodarskega načrtovanja in je "v skladu z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote Ljubljana in gojitvenim načrtom".
Janković za današnji protest ni vedel
Na vprašanja o podiranju dreves na Rožniku in današnjem protestu je na današnji redni novinarski konferenci znova odgovarjal tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Dejal je, da za protest ni vedel, ima pa vsak pravico, da pove svoje stališče. "Sam na njihovo izvajanje nimam česa dodati, to je njihova pravica," je dejal in dodal, da je za vsako od podrtih dreves "dal nalog oziroma odločitev gozdarski inštitut".
Iz Gozdarskega inštituta Slovenije so sicer kasneje pojasnili, da skladno z zakonom o gozdovih izbiro drevja za posek in izdajo odločb izvaja krajevno pristojna enota Zavoda za gozdove Slovenije, medtem ko so oni osrednja slovenska gozdarska raziskovalna institucija, katere osnova dejavnost je znanstveno-raziskovalno delo. Izbire drevja za posek in izdaje odločb pa Gozdarski inštitut Slovenije ne izvaja, niti ni za to pristojen.
8