Predsednik Pahor do zdaj ni bil milosten

Družinski zdravniki so svoji kolegici stopili v bran in napovedali, da bodo predsednika države Boruta Pahorja prosili, naj jo pomilosti. Če je ne bo, bo Nada Cesarec prva zdravnica, ki bo dejansko morala v zapor. Vsi drugi zdravniki do zdaj so bili namreč obsojeni na pogojne zaporne kazni. V kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja so sicer odgovorili, da prošnje zdravnice še niso prejeli.

Kot je povedal predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič, trenutno čakajo, da obsojena zdravnica skupaj s svojim zagovornikom pripravi vse potrebno za utemeljitev prošnje, nato pa bodo tudi v imenu sindikata podali svoje mnenje. "Pričakujem, da bo predsednik odločil ne le v luči stroge pravnosti, temveč objektivnosti. V sindikatu namreč ne mislimo, da sodnik ni odločil strokovno, gre za to, da bi morda lahko odločil drugače," je za Planet Siol.net povedal Muževič.

Pahor odločal o 50 prošnjah Pahor je sicer od začetka svojega mandata do včeraj, torej v dobrega pol leta, z ministrstva za pravosodje prejel 48 prošenj s poročili. "Odločal je tudi o 17 prošnjah, ki so na urad prispele še v času mandata predsednika Danila Türka. Do danes je odločal o skupaj 50 prošnjah za pomilostitev, a 15 odločitev še ni sprejel," so odgovorili iz kabineta predsednika. Očitno pa Pahorja nihče od obsojenih prosilcev ni prepričal, saj do zdaj ni pomilostil nikogar.

Naj spomnimo, da je lani tik pred volitvami za predsednika države završalo, ker je aktualni predsednik države Türk pomilostil 31-letnega preprodajalca kokaina Vorena Pavliča, ki naj bi doživel hudo prometno nesrečo. Predsednik ga je pomilostil kar dvakrat, mesec dni po prvi pomilostitvi pa je bil v Italiji aretiran zaradi preprodaje kokaina.

Predsednik o pomilostitvi po lastni presoji A dejstvo je, da gre pri pomilostitvi za akt milosti, kar pomeni, da lahko predsednik države odloča po svoji lastni presoji in o svojih odločitvah ni dolžan poročati nikomur. V praksi je sicer predsednik vezan na različna mnenja in je tako le končni akter postopka. Pred njim so v postopek pomilostitve vključeni paznik na oddelku zapora, strokovni delavec zaporov, nato tožilstvo, sodišče in nato posebna posvetovalna komisija pri predsedniku. Tako so postopki zapleteni, dolgotrajni, dragi in vežejo odločitev predsednika na pozitivna mnenja vseh prej naštetih.

S pomilostitvijo se lahko določeni osebi odpusti kazenski pregon, to pomeni pred izrekom kazni, popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo oziroma se obsodba izbriše. Postopek za pomilostitev se sicer lahko začne na individualno prošnjo ali po uradni dolžnosti (odpustitev kazenskega pregona), za kar pa je pristojen pravosodni minister.

Slovenski predsedniki pomilostili 318 obsojencev Slovenski predsedniki države so do novembra lani prejeli 6474 individualnih prošenj in 2152 poročil pravosodnih ministrov, podpisali pa so 318 odlokov o pomilostitvah. Pomilostitvam je bil najbolj naklonjen Janez Drnovšek, predsednik Danilo Türk je veljal za bolj restriktivnega, medtem ko je treba pomilostitve, ki jih je v svojem prvem mandatu podpisal Milan Kučan, razumeti z zadržkom, saj so se zgodile po osamosvojitvi Slovenije.

V javnosti je sicer precej prahu dvignila pomilostitev nekdanjega direktorja Hita Danila Kovačiča v času Drnovškovega predsedovanja, ki je bil zaradi zlorabe položaja obsojen na tri leta in osem mesecev zaporne kazni.