Ponedeljek, 1. 4. 2019, 11.24
5 let
Predsednik na Instagramu: Kje je meja, ki je Pahor ne sme prestopiti? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
57
Predsednik republike Borut Pahor je eden od tistih politikov, ki javnost o svojih podvigih znotraj in zunaj predsedniške palače redno obveščajo tudi na Instagramu. Na priljubljenem družbenem omrežju je Pahor do zdaj nanizal že več kot tisoč objav, njegovemu profilu pa sledi več kot 84 tisoč uporabnikov. Ker so njegove objave večkrat dvigale prah, smo preverili, kako bi moral Pahor komunicirati na družbenih omrežjih, če bi iz politike presedlal v gospodarstvo, znanost ali pravosodje.
"Naš predsednik ima funkcijo, ki je simbolna. Plačujemo ga zato, da simbolno predstavlja sistem, nam vzbuja občutek zanesljivosti, boja za pravičnost, okolje, skrb za sodržavljana, skratka zato, da dela za skupno dobro," je za Siol.net v odmevni kolumni zapisal Miha Mazzini, ki je pod drobnogled vzel račun predsednika države Boruta Pahorja na Instagramu.
"Če ne bi vedeli, kaj gledate, bi imeli občutek, da vam nekdo kaže fotografije z letovanja visokega ranga. To je niz pričevanj o človeku, ki uživa neprestano in mu ničesar ne manjka. Uživač na neskončnih počitnicah večne neodgovornosti," je do Pahorjevega komuniciranja na omenjenem družbenem omrežju kritičen Mazzini.
Komentar je svoboden, dejstva so sveta. Ko gre za slednja, Instagram profil aktualnega predsednika republike, ki je najvišji politični funkcionar v državi, krasijo tudi fotografije strganih športnih hlač ("Čez čas me pride obiskat in zagleda, kako sem si s škarjami skrajšal hlače"), pisanih nogavic ("Te so ji bile še posebej všeč") in razvezanih vezalk ("Je hlačna zadrga sploh zaprta?").
Petrol: Če zaposleni krši kodeks, sprožimo ustrezne ukrepe
Ob tem se marsikdo sprašuje, ali si lahko enak način komuniciranja, kot ga na omenjenem družbenem omrežju uporablja Pahor, privoščijo tudi posamezniki, ki zasedajo vodilne položaje v gospodarstvu. V Petrolu glede omenjene dileme pojasnjujejo, da komuniciranje zaposlenih na digitalnih platformah ureja posebno poglavje v njihovem kodeksu ravnanja.
"Obstaja velika razlika, če kot uradni oziroma pooblaščeni govorec govorimo 'v imenu Petrola' ali če govorimo 'o Petrolu', na primer o naših izdelkih, storitvah in poslovnih partnerjih," razlagajo v Petrolu, kjer komuniciranje na družbenih omrežjih vidijo kot priložnost in hkrati tudi kot odgovornost, da skrbijo za ugled podjetja ter ga dodatno krepijo.
"Zaposleni na družbenih omrežjih ne širimo informacij o podjetju, razen tistih, ki so javno dostopne, prav tako pa ne širimo nestrpnosti, ne glede na vsebino, o kateri govorimo," pravijo v Petrolu.
"V Petrolu spoštujemo svobodo govora vseh sodelavcev, a hkrati vemo, da so vsebine, o katerih pišemo na družbenih omrežjih, dostopne komurkoli, tudi našim sodelavcem, strankam in konkurenčnim podjetjem. Vsebina, ki je sprva namenjena ozkemu krogu ljudi, je lahko zelo hitro posredovana izjemno velikemu številu uporabnikov družbenih omrežij," pravijo v družbi.
Kot pojasnjujejo, je vsak zaposleni sam odgovoren za svoja dejanja: "Vse, kar napišemo oziroma objavimo, ostane vedno in trajno shranjeno – če škodujemo poslovanju in ugledu Petrola, je to naša odgovornost. Zaposleni na družbenih omrežjih ne širimo informacij o podjetju, razen tistih, ki so javno dostopne, prav tako ne širimo nestrpnosti, ne glede na vsebino, o kateri govorimo." Če se zgodi kršitev ali opustitev pravil, v podjetju zoper posameznika sprožijo ustrezne ukrepe.
Lek: Sodelavce izobražujemo, da deljenje vsebin pomeni strinjanje s to vsebino
V Leku, ki spada pod okrilje švicarskega farmacevtskega koncerna Novartis, poudarjajo, da se zavedajo pomembne vloge družbenih medijev tako v zasebnem kot tudi v poslovnem življenju sodelavcev. Na ravni skupine Norvartis tako veljajo smernice za uporabo družbenih medijev v zasebne in poslovne namene.
"Sodelavce z izobraževanji in rednimi informacijami spodbujamo, da pri uporabi družbenih medijev spoštujejo druge uporabnike in zasebnost drugih ter da so verodostojni. Izobražujemo jih, da deljenje povezav in vsebine pomeni strinjanje s to vsebino, da ne smejo dajati nasvetov in odgovarjati na zdravstvena vprašanja ter da morajo poročati o vseh neželenih učinkih zdravil, na katere naletijo na družbenih omrežjih," pojasnjujejo v Leku.
V Leku, ki spada pod okrilje švicarskega farmacevtskega velikana Novartis, poudarjajo, da sodelavce spodbujajo, da pri uporabi družbenih medijev spoštujejo druge uporabnike in njihovo zasebnost ter da so verodostojni.
Ker uporaba družbenih medijev na zasebnih računih lahko vpliva na Novartis in njegovo poslovanje, v Leku od sodelavcev pričakujejo, da upoštevajo prej omenjene smernice ter poklicno dolžnost o zaščiti premoženja in zaupnih informacij družbe: "Od sodelavcev se pričakuje, da ravnajo v skladu z vsemi veljavnimi zakoni in predpisi. V primeru, da sodelavci izvajajo dejavnosti v družbenih medijih v imenu Novartisa, morajo poznati in upoštevati smernice za uporabo družbenih medijev v poslovne namene."
Nekatera druga podjetja posebnih smernic in navodil za komuniciranje na družbenih omrežjih ne uporabljajo. V podjetju Danfoss Trata poudarjajo, da zaposlenim omogočajo, da v prostem času prek družbenih omrežij komunicirajo odprto, vendar pričakujejo, da bodo sodelavci kot odgovorni posamezniki tudi v digitalnem svetu krepili ugled podjetja. "Naslanjamo se na na vrednoto, da v podjetju razumemo vodenje poslovanja kot našega lastnega. Temelj predstavlja zaupanje, da so sodelavke in sodelavci ambasadorji podjetja tudi v prostem času," pravijo in dodajajo, da kršitev do zdaj niso zasledili.
Znanstvene ustanove sodelavcem ne omejujejo uporabe družbenih omrežjih
Pri uporabi družbenih omrežij imajo svobodne roke tudi znanstveniki in raziskovalci. Na Institutu Jožef Stefan sodelavcem pri komuniciranju na družbenih omrežjih ne postavljajo nobenih omejitev: "Edini dogovor, ki ga imamo z zaposlenimi, je, da kadar predstavljajo svoja osebna mnenja in ne mnenje Instituta Jožef Stefan, to tudi izrecno navedejo." Dodajajo, da v zadnjih letih kljub porastu komuniciranja na družbenih omrežjih s svojimi zaposlenimi niso imeli "neprimernih situacij".
Razločitev osebnega od profesionalnega mnenja so na Institutu Jožef Stefan že nekajkrat izkazali v posebni izjavi za javnost.
Zaposlenim uporabe ali komunikacije na družbenih omrežjih v prostem času ne omejujejo niti na Kemijskem inštitutu. Kot pravijo, ob tem pričakujejo, da se zaposleni vedejo v skladu s smernicami, ki jih v poglavju komunikacija določa inštitutov etični kodeks: "V skladu z etičnim kodeksom od zaposlenih pričakujemo odgovorno komuniciranje znotraj in zunaj inštituta, hkrati pa tudi jasno ločevanje strokovnosti od osebnega mnenja v komuniciranju znotraj in zunaj inštituta."
O ukrepih v zvezi z morebitnimi kršitvami presoja razsodišče o znanstveni integriteti, ki deluje v okviru inštitutskega znanstvenega sveta. Če bi sodelavec na družbenem omrežju objavil fotografijo, izjavo ali posnetek, ki bi ga na inštitutu razumeli kot neprimernega, oziroma bi z objavo kršil etični kodeks ter s tem kakorkoli škodoval ugledu inštituta, bi o morebitnih ukrepih na podlagi mnenja prej omenjenega razsodišča odločil direktor.
Na Kemijskem inštitutu poudarjajo, da je komunikacija na družbenih omrežjih del pravice do svobode izražanja, ki jo spoštujejo, dodajajo pa, da gre tudi za stvar osebnih vrednot.
"Komunikacije naših zaposlenih na družbenih omrežjih z ničimer ne določamo ali usmerjamo, saj menimo, da je to povsem osebna stvar in del pravice do svobode izražanja, ki jo spoštujemo. Menimo predvsem, da gre pri tem za stvar osebnih vrednot, pa seveda tudi za stopnjo tolerance, ki jo ima posameznik do tovrstnega ravnanja," dodajajo na Kemijskem inštitutu.
Sodniki in tožilci brez posebnih navodil, a jih vežejo etični kodeksi
Da je komuniciranje prek družbenih omrežij del svobode vsakega posameznika, poudarjajo tudi na vrhovnem državnem tožilstvu. Njihovi državni tožilci po njihovem vedenju nimajo zasebnih računov na družbenih omrežjih, jih pa imajo nekateri državni tožilci na okrožnih državnih tožilstvih.
Na vprašanje, ali morajo tožilci pri tovrstni komunikaciji morda upoštevati določene smernice, odgovarjajo, da državnotožilski red določa, da se mora tožilec vedno vesti tako, da varuje samostojnost, ugled in dostojanstvo državnega tožilstva. "Pri opravljanju državnotožilske službe mora spoštovati kodeks državnotožilske etike," dodajajo.
Na vrhovnem sodišču pojasnjujejo, da sodniki nimajo konkretnih navodil glede uporabe družbenih omrežij.
Podobno kot na vrhovnem državnem tožilstvu tudi na vrhovnem sodišču pojasnjujejo, da sodnike pri komuniciranju veže kodeks sodniške etike, ki dovolj določno opredeljuje sodnikova ravnanja v okviru službe in zunaj nje.
"Sodniki nimajo konkretnih navodil glede uporabe družbenih omrežij, zaupamo pa presoji vsakega posameznika, da bo komuniciral skladno s funkcijo, ki jo v službi opravlja. Če sodnik tem pričakovanjem ne sledi, lahko komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu sama začne postopek oziroma ga lahko začne tudi vsak član sodnega sveta," pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.
Ksenija Benedetti: Vsaka objava nosi pečat funkcije, ki jo opravlja avtor
Ko gre za predstavljanje politikov na družbenih omrežjih, je (ne)primernost njihovega ravnanja prav tako treba presojati glede na vrednote in etiko. Nekdanja vodja državnega protokola Ksenija Benedetti meni, da so družbena omrežja v zadnjih letih postala vodilno komunikacijsko orodje in orožje.
"Kako se političarka ali politik predstavlja na družbenih omrežjih, je vredno tehtnih razmislekov in dodelanih oblikovanj strategij. Skozi vsako objavo seva nešteto sporočil, ki jih lahko ljudje sprejemajo na različne, tudi diametralno nasprotujoče si načine. Pri tem mora vsak visok državni predstavnik nase prevzeti svoj nahrbtnik resne odgovornosti," je prepričana Benedettijeva.
"Pri visokih predstavnikih ne moremo ločevati zasebnih in uradnih računov. Kjerkoli nekdo kaj objavi, ima še vedno na sebi pečat funkcije, ki jo opravlja," poudarja nekdanja vodja protokola Ksenija Benedetti.
Kot poudarja, ni privrženka togosti in se ji ne zdi neprimerno, če na Instagramu naleti na objavo iz zasebnega življenja katerega od visokih državnih predstavnikov ali sproščenega dela sicer togih protokolarnih dogodkov: "Pomembno je, kako in kaj je na fotografiji, kdaj je narejena objavo, kaj se na časovni vzporednici dogaja v državi in po svetu ter kako pogoste so takšne objave. Tu imam raje manj kot več."
Kot neprimerno na družbenih omrežjih ocenjuje obračunavanje, cinizem, sikanje, žaljenje drugače mislečih in političnih nasprotnikov ter povzdigovanje svojega kulta osebnosti: "To živi predvsem na njivi Twitterja, kjer so prava krvava bojišča. Pri visokih predstavnikih ne moremo ločevati zasebnih in uradnih računov. Kjerkoli nekdo kaj objavi, ima še vedno na sebi pečat funkcije, ki jo opravlja."
Tudi v luči tega ocenjuje, da je najbolje, da politiki skozi objave pokažejo, kaj dobrega in koristnega so naredili za boljše in bolj kakovostno življenje ljudi ter njihov neto dohodek sreče in zadovoljstva. "Ker – kaj drugega na koncu šteje? In čemu je sicer namenjena služba naših izvoljenih predstavnikov?" dodaja Benedettijeva.
Pahor: Želim se približati predvsem mladim
Pahor je sicer v povezavi s svojim načinom komuniciranja na Instagramu že večkrat poudaril, da se s tem želi približati predvsem mladim. "Komunikacija med ljudmi in politiki se nenehno spreminja. Instagram uporabljajo predvsem mladi, v času nezaupanja v politiko, pa je tudi to način, da se jih doseže," je prepričan Pahor, ki ocenjuje, da komunikacija prek družbenih omrežij ne more zamenjati ali nadomestiti neposrednega stika z ljudmi.
57