Sreda, 4. 2. 2026, 4.00
1 mesec, 2 tedna
Predsednik društva Stigma: Z odprtjem varne sobe bi javno uporabo drog zmanjšali
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,23
"Z odprtjem varne sobe ne bi povsem preprečili uporabe drog v javnosti, bi jo pa občutno zmanjšali. Ta problematika bo vedno obstajala," pravi predsednik društva Stigma Borut Bah.
Med sprehodom po prestolnici ni težko najti uporabljenih narkomanskih igel. Ob tem je skrb vzbujajoče dejstvo, da jih uporabniki drog pogosto odvržejo kar na otroških igriščih ali v njihovi bližini. Prav to se je zgodilo v ljubljanskih Dravljah, kjer je petletna deklica na otroškem igrišču v bližini vrtca našla iglo in jo pospravila v jakno. Kot pravi Borut Bah, predsednik društva Stigma, bi javno uporabo drog lahko zmanjšali z odprtjem varne sobe. S tem bi se uporaba drog iz parkov, otroških igrišč in javnih stranišč preselila v nadzorovan prostor, stran od oči javnosti. "To pomeni manj težav za mimoidoče ljudi, manj odvrženega pribora, manj kriminala in manj možnosti, da se kdo zbode z iglo," pove Bah.
Po poročanju 24ur.com je oče ob odhodu iz vrtca v jakni svoje petletne hčerke našel narkomansko iglo. Najverjetneje jo je deklica našla na igrišču v bližini vrtca in pospravila v jakno. Čeprav je bila igla zaprta s pokrovčkom, ni znano, ali se je deklica zbodla ali ne, zato so jo starši odpeljali k zdravniku. Največja nevarnost pri vbodu z iglo je okužba s HIV, hepatitisom B in hepatitisom C.
Primer petletne deklice ni osamljen. Med sprehodom po prestolnici ni težko najti uporabljenih narkomanskih igel in vse pogosteje nanje naletimo na otroških igriščih ali v njihovi bližini.
Za pobiranje igel na javnih površinah v Ljubljani je zadolženo JP Snaga, in sicer imajo za to usposobljenih 45 delavcev ter na razpolago ustrezno opremo. Otroška igrišča pregledujejo enkrat na teden. V letu 2024 so za odstranjevanje igel porabili skoraj 600 ur.
Uporabniki drog se selijo z enega vogala na drugega
O problematiki uživanja drog v javnosti smo se pogovarjali s predsednikom društva Stigma Borutom Bahom. Po njegovih besedah se število uporabnikov drog v Ljubljani ne povečuje, se pa spreminjajo lokacije, kjer droge uživajo.
Borut Bah je predsednik Društva Stigma in eden največjih poznavalcev problematike odvisnosti od drog pri nas. Društvo Stigma deluje na področju zmanjševanja škode, ki jo prinaša uporaba drog. V Ljubljani delujejo na dveh lokacijah – na Petkovškovem nabrežju in v Zupančičevi jami.
"V društvu to problematiko spremljamo že vrsto let in lahko rečem, da se število uporabnikov ni povečalo, je pa postalo dosti bolj vidno. Ljubljana se sama po sebi spreminja in v zadnjih letih se je precej lokacij, kjer so se zadrževali uporabniki drog, zaprlo ali podrlo. Tukaj imam v mislih Cukrarno in Rog, Kolizej ter podhod železniške postaje," našteva Bah.
Kot pravi, je ta problematika prisotna v vsakem predelu Ljubljane, je pa uporabniška scena najbolj vidna v samem centru mesta, tudi zato, ker je na Metelkovi ulici edini substitucijski program, kjer se vsakodnevno zbere med 300 in 400 uporabnikov prepovedanih drog.
"Vedno je bila scena okoli Zdravstvenega doma Metelkova. Najprej so se uporabniki zadrževali znotraj vojašnice na Metelkovi in za zidom nasproti ZD. Tam je bila zelo velika scena uporabe drog, a ker je bila skrita, se o tem nismo pogovarjali in javnost ni vedela, kaj se tam dogaja. Ko so zid podrli in so uporabniki drog prišli v park Tabor, to je bilo leta 2016 oziroma 2017, se je o tem začelo javno govoriti. Mestno redarstvo, občina in policija so s svojo represivno politiko dosegli, da so se uporabniki drog selili z enega vogala na drugega," dogajanje opiše Bah.
Poleg Metelkove se danes uporabniki drog najraje zadržujejo v Župančičevi jami in parku Navje, na Petkovškovem nabrežju, kjer deluje center društva Stigma, ter pri Kraljih ulice na Miklošičevi ulici.
Med uporabniki drog je veliko brezdomcev. Ker nimajo strehe nad glavo, so prisiljeni, da vse svoje potrebe zadovoljijo na ulici. "Če so droge ena od teh stvari, se njihova uporaba izvaja na ulici," pove Borut Bah.
Varna soba kot rešitev
Eden od ukrepov, s katerim bi lahko zmanjšali javno uporabo prepovedanih drog, je odprtje varne sobe za uporabo drog. Za odprtje varnega prostora za uporabnike drog si v društvu Stigma prizadevajo že vrsto let in po besedah Baha bi lahko v naslednjem triletnem obdobju varno sobo odprlo društvo ŠENT. Prvo varno sobo v Sloveniji je društvo leta 2024 odprlo v Novi Gorici.
"Z odprtjem varne sobe ne bi povsem preprečili uporabe drog v javnosti, bi jo pa občutno zmanjšali. Ta problematika bo vedno obstajala," je jasen Borut Bah.
Varna soba uporabnikom drog omogoča, da droge uporabljajo na varnejši način v varnem, sterilnem okolju. V varni sobi dobijo pribor za uporabo drog, s čimer se preprečujejo okužbe s HIV in hepatitisom B ali C. Poleg tega je v primeru zdravstvenih zapletov v varni sobi prisotno zdravstveno osebje. Kot pravi Bah, v zadnjih 30 letih v varnih sobah ni bilo smrtnega primera zaradi predoziranja.
"Ko se javna uporaba drog preseli iz parkov, otroških igrišč in javnih stranišč v nadzorovan prostor varne sobe, je tega v javnosti manj. Manj je težav za ljudi, ki hodijo mimo, manj je odvrženega pribora, manj kriminala in manj možnosti, da se kdo zbode z iglo," pojasni Bah.
Možnosti za črn scenarij so zelo majhne
Pri tem poudari, da obstaja zelo majhna verjetnost, da se ob vbodu z iglo oseba okuži s HIV, hepatitisom B ali hepatitisom C, vendar pa moramo vseeno vsak tak incident vzeti resno in odgovorno. V primeru, da se zgodi vbod, je treba čim prej, najkasneje v 24 urah, obiskati infekcijsko kliniko, kjer primer obravnavajo. Za določene viruse obstajajo protitelesa, medtem ko je cepljenje proti hepatitisu B v sistemu obveznega cepljenja, zdravljenje hepatitisa C v Sloveniji pa zelo uspešno, sploh ob zgodnjem odkritju okužbe.
"V programih, ki jih izvajamo v društvu Stigma, delamo na tem, da populacija uporabnikov drog ni okužena s hepatitisom C. S tem, ko se preprečuje okuženost s hepatitisom C med uporabniki drog, je mogoče, da incidenti, kot je bil ta v Dravljah, nimajo črnih scenarijev," pojasni Bah.
