Sreda, 14. 6. 2023, 13.53
1 leto, 5 mesecev
Predlog zakona o uvajanju naprav iz OVE potrjen, opozicija ga vidi kot "lobističnega"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
Predlog zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) bo med drugim podlaga za določitev potencialnih prednostnih območij za sončne in vetrne elektrarne. Določil bo tudi, kje je sončne elektrarne obvezno postaviti.
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil predlog zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo elektrike iz OVE, predvsem sonca in vetra. Opozicija je zaradi medijskega članka in odsotnosti ministra želela prestavitev seje. Očitala je, da predlog uvaja prisilno solarizacijo in izpušča druge OVE, koalicija je poudarjala nujnost ukrepanja.
Odbor je v današnjem nadaljevanju seje, ki je bila minuli teden prekinjena, k predlogu zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) − ta bo med drugim podlaga za določitev potencialnih prednostnih območij za sončne in vetrne elektrarne ter bo določil tudi, kje je sončne elektrarne obvezno postaviti − na predlog koalicije sprejel dopolnila k veliki večini členov.
Z njimi so med drugim upoštevali nekatera opozorila zakonodajno-pravne službe DZ. Je pa ta opozorila, da ne vseh, med drugim glede ustavnih načel delitve oblasti, zakonitosti in enakosti.
Odbor je zavrnil predlog SDS za amandmaje odbora, s katerimi bi črtali vse člene zakona, med drugim, kot so navedli, zaradi opozoril zakonodajno-pravne službe o morebitni neustavnosti zakona.
Tokrat obravnave niso prestavili
V SDS in NSi so znova neuspešno predlagali, da bi odbor obravnavo zakonskega predloga prestavil. Janez Žakelj (NSi) je zakonski predlog označil za lobističnega in kot "n
ov moment", potem ko je bila prestavitev obravnave zavrnjena že minuli teden, navajal v torek objavljeni članek v reviji Reporter.
Revija piše o tem, da ima svak državne sekretarke na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tine Seršen podjetje Energen, ki kot edino v Sloveniji namešča balkonske solarne panele skladno z zakonodajo, in to na podlagi pravilnika, ki ga je pisala državna sekretarka. Lastnik Energena Marko Seršen je za revijo dejal, da "gre zgolj za naključje, da je žena mojega brata državna sekretarka, ki je pisala ta pravilnik".
Seršenova: Gre za lažne novice!
Državna sekretarka je na seji dejala, da "zavrača vse osebne diskreditacije", in objavo označila za "lažno novico", na katero je ministrstvo že odgovorilo z objavo pojasnila. V tem je med drugim navedlo, da je bila prva balkonska sončna elektrarna priklopljena na omrežje pred več kot šestimi leti, njena uporabo in način priključitve pa opredeljuje tehnična smernica, ki jo je septembra 2021 izdal takratni minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.
Dodalo je, da je želelo z omenjenim pravilnikom urediti področje skladno s tehničnimi predpisi in standardizacijo ter sorazmernosti z vidika administrativnih ovir, pred tem pa, da so postavitev vtičnih naprav urejali trije podzakonski akti, ki niso bili usklajeni.
Opozicija trdi, da gre za favoriziranje določenih OVE
Zvonko Černač (SDS) je prestavitev seje predlagal zaradi odsotnosti ministra Bojana Kumra, ki da ne najde časa za udeležbo na obravnavi pomembnih zakonskih predlogov, kar se zdi poslancu nesprejemljivo.
Černač in Žakelj sta ponovila očitke, da zakon ureja samo postavitev sončnih in vetrnih elektrarn ter ne spodbuja rabe preostalih virov, kot sta vodna in geotermalna energija ter tudi jedrska energija.
Černač je bil oster do predlaganih določil, da bi bila postavitev sončne elektrarne obvezna za novogradnje objektov in prizidave s streho površine nad tisoč kvadratnih metrov in parkirišč, večjih od tisoč kvadratnih metrov, ter na obstoječih objektih s streho, večjo od 1.700 kvadratnih metrov. Rok za postavitev bi bil, glede na predlog, od dveh do desetih let.
Namesto prisile "raje spodbude"
"Gre za prisilno solarizacijo," je menil Černač in poudaril, da bi morali namesto prisile uporabljati spodbude. Tudi sicer za postavitev sončnih elektrarn ne bi bil potreben poseben zakon, je dodal, kar da kažejo postavitve velikih elektrarn v zadnjih letih.
V koaliciji so poudarjali, da se že tako zamuja z ukrepanjem za omejitev segrevanja ozračja in da je treba pospešiti postopke. Tomaž Lah (Svoboda) je dodal, da se z razvojem določene zahteve zaradi podnebja uvaja tudi na drugih področjih, kot so goriva in uporaba materialov pri gradnji. "Če želimo v zeleni prehod, moramo sistematično izkoristiti energijo sonca," je poudarila Nataša Sukič (Levica) in menila, da bo sledilo spodbujanje rabe tudi drugih obnovljivih virov energije.
Hinko Šolinc z ministrstva je glede obvez dejal, da jih vsebuje že pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, dodane so obveznosti glede prizidav in parkirišč, sicer pa, da je "škoda vsakega vsakega kvadratnega metra" in da je "to, da delamo parkirišča za eno namensko rabo, največja neumnost". Pojasnil je, da je razmeroma dolgo prehodno obdobje za obstoječe objekte, od dveh do desetih let, namenjeno tudi temu, da bodo lahko investitorji pridobili državne spodbude.
Iniciativa države, ne investitorjev
Ob predlogu glede določitve potencialnih prednostnih območij za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn je Predraga Bakoviča (SD) zanimalo, koliko bodo lokalne skupnosti lahko glede tega še soodločale. Tanja Pucelj Vidovič z ministrstva je dejala, da je pri odločanju kot za vsako prostorsko načrtovanje predvideno sodelovanje javnosti in občin kot nosilcev urejanja prostora. Želijo obrniti sedanji način, ko dajo investitorji pobudo za umestitev naprav v prostor, tako da bi imela iniciativo država.
