Slovenija zamuja pri pri projektih obnovljivih virov energije

Boštjančič je v pogovoru v okviru konference v organizaciji portala Bloomberg Adria v Ljubljani izpostavil, da je zeleni prehod nujen. V Bruslju je veliko govora o razogljičenju, pri čemer je v ospredju razprava, kako nujne visoke investicije v zeleni prehod uokviriti v javnofinančna pravila, ki se pripravljajo. V investicije bo treba pritegniti tudi čim več zasebnega kapitala, je dodal.

Kot je spomnil, je bila Slovenija leta 2021 prva država v osrednji oz. vzhodni Evropi in druga v EU, ki je izdala trajnostno obveznico, za izdajo takšnega instrumenta se je odločila tudi letos. Obe izkušnji sta po njegovih besedah zelo pozitivni.

Analiza je pokazala, da so za investiranje v slovenske trajnostne obveznice najbolj zainteresirane države iz Skandinavije in Beneluksa, medtem ko je zanimanje v Sloveniji razočaralo, je povzel minister.

Pogovarjajo se o izdaji obveznic v ZDA 

Razkril je še, da se zdaj pogovarjajo o izdaji obveznic v ZDA, v prihodnjih dneh naj bi bilo znano, ali bo do tega prišlo pred poletjem ali po njem. Razmišljajo tudi o zadolževanju na Japonskem, zelo verjetno jeseni, potencialno pa pozneje še na Kitajskem.

Tudi v razpravi o razpršitvi trgov so v igri trajnostne obveznice, je pojasnil Boštjančič. O teh po njegovih besedah sprašuje veliko japonskih investitorjev. Vprašanje je sicer, koliko projektov se lahko financira z izdajo takšnih obveznic, je opozoril, tako naj vsaj obveznice, denominirane v dolarjih, še ne bi bile trajnostne.

Z doslej izdanimi tovrstnimi dolžniškimi papirji smo sicer v Sloveniji financirali obnovo železniške infrastrukture, nakup vlakov na električni pogon, del mobilnosti v mestih, deloma projekte v sociali in zdravstvu, projekte, katerih cilj je zmanjšanje ogljičnega odtisa, je nanizal.

Na panelu Zeleno financiranje Adria regije sodeloval Blaž Brodnjak 

Na panelu Zeleno financiranje Adria regije je med drugimi sodeloval predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki je menil, da smo z izdajo zelenih obveznic stopili v novo dobo.

V ospredje stopajo teme, kot so energetska učinkovitost, okolju prijazna proizvodnja elektrike in njeno shranjevanje. Vse to bo močno spremenilo tudi bančni sektor, je napovedal, pri tem pa opozoril, da imajo v NLB velike težave pri iskanju zelenih projektov, ki bi jih financirali. Upajo, da bo hidroelektrarni Brežice sledila hidroelektrarna Mokrice, še vedno pa se denimo ne ve, kaj bo z vetrnicami na Pohorju in drugim blokom krške nuklearke, je bil kritičen.

O stanju zelenega prehoda v energetiki je v okviru panela Infrastruktura in zeleni prehod Adria regije, ali sploh imamo pogoje? direktor Elesa Aleksander Mervar dejal, da je Slovenija, ko gre za delež električne energije iz sonca in vetra, v EU na predzadnjem mestu, prav tako je na repu po uvozni odvisnosti elektrike.

Paravan: Slovenska javnost podpira zeleni prehod 

Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan je menil, da slovenska javnost podpira zeleni prehod, ko pa se izbira lokacijo za nek projekt, se zalomi. Kot najbolj problematično tako vidi prav umeščanje v prostor. V parlamentarni obravnavi je sicer predlog zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki naj bi postopke pospešil, a to, če birokratski aparat ne bo "ustrezno prepoznal svojega poslanstva", ne bo dovolj, se boji.

V Slovenji manjka konsenz politične in drugih ravni o tem, kakšen energetski miks si želimo, pa je podčrtal član uprave Petrola Jože Bajuk.

Član uprave hrvaške industrijske skupine Končar Josip Lasić je medtem povedal, da imajo podobne težave, ko gre za zeleni prehod v energetiki, tudi na Hrvaškem. Tudi tam namreč ni začrtanih novih projektov.

Novice Hrvaška evroposlanka o zelenih izzivih EU: Ni denarja za vse, kar je bilo zamišljeno

Novice Evropski parlament potrdil zakonodajo za pospešitev zelenega prehoda: so cilji realni?

Novice Von der Leynova: EU mora poskrbeti za industrijo čistih tehnologij