Predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu potrjen

Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje in med drugim naslavlja dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov.

Levica se ne strinja

V Levici opozarjajo, da jih skrbi več ukrepov, ki so napisani na način, da bodo materialno bolj ugodni za zasebnike kot pa za zdravnike v javnih zavodih. Interventni zakon bo s tem samo še bolj spodbudil odhode iz javnih zavodov, je na seji opozoril poslanec Levice Miha Kordiš. Hkrati je opomnil na dogovor iz koalicijske pogodbe, da je treba postaviti javno zdravstvo na prvo mesto.

Poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič je dejal, da se ograjuje od Kordiševega "žaljivega naslavljanja zdravnikov, da delajo samo za profit". Gregorič je dejal, da so predlog zakona v koaliciji usklajevali 14 dni in da so vanj vgradili veliko kompromisov in varovalk po željah Levice. "Sprašujem se, če smo v isti koaliciji," je dejal Gregorič.

K prenehanju uporabe izraza "dvoživke" je pozval tudi minister. Hkrati pa je poudaril, da je v demokraciji prav, da vsak pove svoje mnenje na kulturen način. "Prav pa je tudi, da vemo, da je vodja koalicijske stranke drugačnega mnenja kot poslanec, ki sedi tukaj," je dodal. Levica sicer pričakuje, da do četrtkovega glasovanja dosežejo konsenz z dodatnimi dopolnili.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) meni, da ukrepi ne bodo zagotovili stabilnosti zdravstvenega sistema. Zdravniška zbornica Slovenije pa je do predloga zadržana, saj so bili posamezni predlogi stroke spregledani. Sindikat Pergam pa opozarja, da ni bilo socialnega dialoga. Foto: Matej Povše

Strinjanje Godčeve in Kordiša

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec se je s Kordišem strinjala v delu, da obstaja možnost prehoda zdravnikov iz bolnišnic k zasebnikom. Izpostavila je, da zakon ni obrnjen k bolniku, ampak k izvajalcu zdravstvene storitve. "Pustite koncesionarje, naj zdaj v tej fazi delajo, drugače ne boste skrajšali čakalnih vrst," je dejala.

Nagrajevanje primarne ravni ne bo prineslo želenih učinkov, je izpostavila Godčeva, saj so družinski zdravniki preobremenjeni že zdaj, po njenem mnenju se bo poslabšala le kakovost storitve. Medicinske sestre pa da bodo zapuščale bolnišnice, ker bodo v zdravstvenih domovih dobile več dodatkov.

Poslanci SDS so problematizirali tudi sestave svetov javnih zavodov, ki jih zakon spreminja, koaliciji so očitali tudi kadrovanje v svetih bolnišnic. Opozorili so tudi na ustanovitev urada za nadzor, kakovost in investicije, ki se znova vzpostavlja pod okriljem ministrstva in ukinja urad za centralno evidenco cen. Urad so s sklepom vlade ustanovili, preden je bil zakon sprejet, kar v SDS ocenjujejo kot nedopustno.

Poslanec NSi Jožef Horvat je dejal, da je problem v tem, da koalicija ni enotna. Izpostavil je, da je treba v skrajševanje čakalnih vrst vključiti vse razpoložljive kapacitete in izvajalce. "Ko smo bolni, je naš cilj, da čim prej ozdravimo in da storitev plača tisti, ki mu celo življenje nosimo denar," je dejal. Ministru je hkrati ponudil roko, če bo "imel težave v koaliciji".

SD: Nismo najbolj naklonjeni, toda alternative trenutno ni

Poslanka SD Bojana Muršič je dejala, da tudi sama ni naklonjena omnibus zakonu, a če bi postopali v vsak zakon posebej, zaradi dolgotrajnega postopka ne bi skrajšali čakalnih vrst, tako pa bodo vsaj začeli s sanacijo stanja. Dodala je tudi, da je razočarana, da ni bilo socialnega dialoga z reprezentativnimi sindikati.

Minister je zaključil, da je vesel vseh predlogov, a da hkrati ne razume, zakaj smo potem na točki, ko je potreben interventni zakon za zdravstvo, če so vse rešitve že znane. "Sam v zakon verjamem," je dejal.

Zakonodajno-pravna služba je sprva opozorila, da je zakon strukturiran na enak način kot t. i. protikoronski paketi zakonov in posega v več zakonov hkrati, zato bi bilo bolje, da se pripravijo novele za vsak zakon posebej. Meni, da je zakon mestoma pomanjkljiv in nejasen, da ogroža načelo pravne države, hkrati odstopa od nekaterih členov že obstoječih zakonov.

Po vložitvi več kot 20 dopolnil pa je zakonodajno-pravna služba podala mnenje, da dopolnila sledijo pripombam, ki jih je sprva izpostavila. Nekaj nepravilnosti pa vseeno ostaja, med njimi ni opredeljena posebna obremenitev, za katero se bo izplačevala nagrada in da slednja pripada le zdravnikom, ne pa tudi drugemu zdravstvenemu osebju.