SiolNET. Novice Slovenija
1,38

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Predlog proračuna: Vlada deli predvolilne bombončke

1,38

termometer

prodaja rast
Foto: Thinkstock

Slovenija bi morala imeti glede na visoko gospodarsko rast v prihodnjih dveh letih bistveno višji proračunski presežek, kot ga je včeraj napovedala finančna ministrica. "Vse skupaj me spominja na leta pred krizo, ko so vsi živeli v prepričanju, da se bo rast nadaljevala še vsaj desetletje," opozarja Matej Lahovnik.

Vlada je včeraj sprejela predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti, ki ga mora potrditi še državni zbor. Več denarja namenja vsem resorjem, predvsem za infrastrukturo, znanost, varnost in zdravje. Zaradi visoke gospodarske rasti in s tem več pobranih davkov ter povečanega črpanja evropskih sredstev bo država predvidoma poslovala s presežkom. Proračunski prihodki bodo prvič po letu 1995 presegali odhodke.

Ob koncih let 2018 in 2019 naj bi vsakič imeli dobrih 50 milijonov evrov presežka oziroma 0,1 odstotka BDP. Ta bo po napovedih finančne ministrice Mateje Vraničar Erman namenjen zmanjševanju zadolženosti države. Dolg je konec junija znašal 33,3 milijarde evrov, kar je 79,8 odstotka BDP, tako da bi tudi zdaj načrtovani presežek le malce znižal znesek.


Preberite še:

Ministrica Vraničar Ermanova nam napoveduje dve "zeleni" proračunski leti #video


V ustavo zapisano fiskalno pravilo namreč zapoveduje, da mora država ob višji gospodarski rasti hitreje zmanjševati svoj strukturni primanjkljaj. S tem ustrezno znižuje tudi svoj javni dolg in se pripravlja na slabše čase.

Slovenija je sicer lani prvič po krizi znižala delež javnega dolga, in sicer s 83,1 na 79,7 odstotka BDP, kar je še vedno nad maastrichtsko mejo 60 odstotkov. Na to nas redno opozarja tudi Evropska komisija.

Cerarjeva vlada napoveduje nadaljnje sproščanje v krizi sprejetih varčevalnih ukrepov.

Ali bi morali kljub pozitivnim trendom javnih financ bolj zategniti pasove? Kako predlog proračuna za prihodnji dve leti komentirata ekonomista?

Ekonomist Anže Burger: Presežek bi moral biti bistveno višji

Anže Burger, ekonomist, FDV Foto: STA "Pohvalno je, da država nominalno prehaja iz proračunskega primanjkljaja v presežek. Še vedno pa je previsok strukturni primanjkljaj. Glede na visoko gospodarsko rast bi morali dosegati višje presežke. To je pomembno zlasti v luči pregrevanja gospodarstva.

Lani je Slovenija na primer dosegla 7,7-odstotno rast posojil gospodinjstvom, kar je še enkrat več kot znaša povprečje EU. Proračunski presežek bi moral biti višji, saj bi le tako strukturno ugodno deloval na gospodarsko rast oziroma jo nekoliko zaviral.

Na drugi strani bi morali zdaj izvesti strukturne reforme. Če bi zmanjšali število zaposlenih v javnem sektorju in ga reorganizirali, bi s tem dosegli še večji presežek, hkrati pa ublažili negativne šoke prestrukturiranja javnega sektorja.

Veliko težavo vidim tudi v predvidenem proračunskem primanjkljaju konec letošnjega leta, ki bo znašal okoli 1,5 odstotka BDP. Prav tako Sloveniji ostaja velik javni dolg, ki bi se z višjim proračunskim presežkom lahko zmanjšal. Samo plačilo obresti na javni dolg namreč predstavlja devet odstotkov proračuna, te pa bomo morali plačevati tudi v prihodnjih dveh letih."

 

Ekonomist Matej Lahovnik: Vlada deli predvolilne bombončke in to pač stane

Matej Lahovnik Foto: Bor Slana "Glede na visoko gospodarsko rast, ki skoraj v celoti temelji na zelo ugodnih gospodarskih razmerah na ključnih tujih trgih, je omenjeni presežek zanemarljiv. Rast ni posledica izboljšanja konkurenčnosti zaradi izpeljave strukturnih reform. Če se politična stabilnost v EU poruši, lahko ta rast tako hitro, kot je nastala, tudi izgine. Vse skupaj me spominja na leta pred krizo, ko so vsi živeli v prepričanju, da se bo rast nadaljevala še vsaj desetletje, pa se je v nekaj mesecih vse obrnilo na glavo.

Če bi želeli postopoma zmanjševati zadolženost države, bi moral biti presežek bistveno višji. Predvsem pa pričakovani presežek ne pušča manevrskega prostora za čase, ko se bo gospodarska rast znižala in bomo znova imeli ciklični primanjkljaj.

Predlog proračuna odraža trenutno stanje političnega duha v državi. Učinke ugodne gospodarske rasti želi vlada porabiti za deljenje predvolilnih bombončkov. Tega pričakujem še več in to pač stane. Nekaj mesecev pred volitvami nihče v vladi ne razmišlja, kaj bo po volitvah. Zanima jih le, kako si zagotoviti čim boljše izhodišče pred volitvami.

Glavno težavo vidim v tem, da je finančna ministrica izjemno politično šibka in nikakor nima teže svojega predhodnika Dušana Mramorja. Gospodarji proračuna so Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan, ki vidijo le do volitev.

Namesto da bi visoko gospodarsko rast izkoristili za strukturne reforme in ustvarjanje pomembnega proračunskega presežka, nas je ta uspavala. Očitno bomo reforme znova izvajali v krizi, ko bo najbolj bolelo."

Komentarji

2

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Ratko / 29.09.2017. ob 18:22 0 0

    truncek, tvoj komentar je brez smisla. Oba znata očitno šteti do pet, česar ti ne znaš in vidita dlje od svojega nosu. Poboljšaj se!

    0 0
  • truncek / 29.09.2017. ob 18:15 0 0

    Lahovnik in Burgar, ekonomista, ki jima ni para na Balkanu pa boga mi i šire. Med nepismeni sta prvoklasnika, polpismeni pa več vedo o ekonomiji. Skratka, njun komentar je toliko relevanten kot spis osnovnošolca.

    0 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin