Sreda, 8. 4. 2026, 13.17
1 teden
Pogovor z Boštjanom Udovičem, profesorjem diplomacije
To je za Trumpovo administracijo šokantno odkritje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,70
ZDA so v vojni z Iranom dobile jasno sporočilo, da zavezniki v Natu niso pripravljeni za vsako ceno z njimi sodelovati pri vojaških intervencijah.
Po sinočnjem dogovoru o 14-dnevni prekinitvi ognja v vojni med ZDA in Izraelom na eni strani ter Iranom na drugi strani si je svet za trenutek oddahnil. Vse oči so zdaj uprte v Hormuško ožino, ozek morski prehod, skozi katerega poteka približno četrtina pomorske trgovine z nafto. Takoj po novici o sklenitvi premirja so se borze odzvale evforično: cena sodčka nafte brent je padla za približno 13 odstotkov na 87,50 evra, delnice na tokijski borzi so poskočile za več kot pet odstotkov, v Seulu so se podražile za skoraj sedem odstotkov. O tem, kaj se je zgodilo in kakšni so obeti za trajnejši mir, smo se pogovarjali s profesorjem diplomacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in našim kolumnistom Boštjanom Udovičem.
Obe strani sta ob novici razglasili zmago, čeprav se zdi, da gre bolj za vojno interpretacij o tem, kaj se je zgodilo. Kljub temu lahko po besedah Boštjana Udoviča v tem trenutku sklenemo, da v tej vojni nobena od strani ni uresničila svojih pričakovanj in da je cena nadaljevanja konflikta za obe strani tako visoka, da se jima pomiritev razmer izplača.
Boštjan Udovič ocenjuje, da sta bili obe strani v konfliktu pod takšnim pritiskom, da jima v tem trenutku vsaj začasno ustreza umiritev razmer.
"Lahko rečemo, da se niso uresničila ne pričakovanja ZDA, da se bo Iran zlomil, ne pričakovanja Irana, da bodo ZDA obupale nad napadi. Obema stranema je očitno postalo jasno, da take razmere ne peljejo nikamor."
Po njegovem mnenju je konflikt vrhunec dosegel s Trumpovo včerajšnjo grožnjo, da bo izbrisal iransko civilizacijo, kar je bil tudi signal, da je treba razmere umiriti.
Če že, si lahko zmago pripiše Iran
"Kdo je zdaj relativni zmagovalec, je težko oceniti. Jaz bi za zdaj rekel, da je Iran malce na boljšem. Konec koncev je dobil nadzor nad Hormuško ožino. Vsaj notranjepolitično pa je zmagovalec tudi Trump, ker so cene nafte padle. Če bi te letele v nebo, bi lahko ZDA padle v inflacijsko spiralo, česar si ne želi pred letošnjimi kongresnimi volitvami," je dejal Udovič.
Po njegovem mnenju sta bila osnovna cilja napada ZDA in Izraela na Iran dva: jedrski program in, bolj prikrito, politika režima. "Glavni cilj je bil, da se Iranu onemogoči kakršnokoli pridobivanje jedrskega orožja. Ob tem so protesti v Iranu kazali na šibkost režima, zato so ZDA in Izrael morda želeli izkoristiti 'odprto okno' za njegovo zamenjavo."
A ravno tu se je, kot pravi, pokazala realnost: režim v Iranu je še vedno stabilen, vojaški napad ZDA in Izraela pa je ljudi kvečjemu mobiliziral. "Velja, da se ljudje z režimom ne strinjajo v mirnodobnem času. Vojna mobilizira ljudi, to je jasno. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo kasneje, ko bo treba državo voditi iz tega težkega položaja," je opozoril Udovič.
ZDA so morda spoznale, da te vojne ne morejo dobiti same
So pa ZDA in Izrael po Udovičevem mnenju Iranu vendarle prizadejali hud vojaški udarec. Jedrskega programa sicer verjetno niso popolnoma uničili, a so ga močno prizadeli. "Vidim pa še en širše pomemben vidik tega konflikta, ki je povezan z odzivom mednarodne skupnosti. ZDA so ob tem napadu oziroma vojni ostale same z Izraelom. Evropska unija ni stopila na njihovo stran, čeprav je obsodila režim v Iranu. Videli smo, da ameriška vojaška letala niso smela pristajati na evropskih letališčih, v nekaterih primerih niso smela prečkati niti zračnega prostora držav. To, da ne more računati na zaveznike v Natu, je za Trumpovo administracijo šokantno odkritje. Mogoče je tudi zato ugotovil, da te bitke ZDA ne morejo dobiti same," je dejal Udovič.
Druga pomembna stvar v tej vojni je po njegovih besedah dogajanje, povezano s ceno nafte, saj je bila bojazen, da bodo ne samo ZDA, temveč kar večina držav zapadle v inflacijsko spiralo, prevelika, Iran pa je imel z nadzorom Hormuške ožine v rokah pomemben vzvod.
Na vprašanje, ali smo po tej vojni na točki, ko je režim še bolj ekstremen oziroma državo vodi kar islamska revolucionarna garda, Udovič odgovarja, da lahko, če državo res vodi garda, na splošno ocenimo, da ta oblast ni nikoli tako radikalna kot ideološki režim. "Garde ali vojske so praviloma bolj pragmatične v svojem delovanju. Pričakujem, da se bo zgodila rahla sprememba ravno v tej smeri, v samo spremembo režima pa ne verjamem. V prihodnjih nekaj mesecih bi lahko tak, bolj pragmatičen režim dosegel dogovor z ZDA o nekaterih ključnih točkah in razmere bi se lahko umirile," je še povedal profesor diplomacije.
