Sreda, 8. 4. 2026, 19.52
1 teden, 5 dni
131 let od potresa, ki je preoblikoval Ljubljano
Cesar, ko je videl uničeno Ljubljano: "Šment, slabo je videti."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,23
Pogled na Stari trg
Na veliko noč leta 1895 je Ljubljano stresel potres, ki je v manj kot pol minute spremenil podobo mesta – in za vedno zaznamoval njegovo prihodnost. Ljudje so v paniki bežali na ulice, prepričani, da prihaja konec. Z magnitudo 6,1 je potres terjal 21 življenj, porušeno Ljubljano pa si je ogledal tudi cesar, ki je ob tem dejal: "Šment, slabo je videti." Močnejši od ljubljanskega je bil le potres na Idrijskem leta 1511 z magnitudo 6,9. Danes, 131 let pozneje, strokovnjaki opozarjajo, da nevarnost ni izginila.
Pred potresom leta 1895 je bila Ljubljana majhno provincialno avstrijsko mestece. Imela je 1.373 hiš in 31.221 prebivalcev, ki so večinoma živeli v enonadstropnih in pritličnih hišah. Le šest hiš v mestu je bilo štirinadstropnih in 77 trinadstropnih.
Mesto je že imelo plinsko razsvetljavo ter vodovod, ni pa še bilo električne razsvetljave. Veliko hiš še ni imelo kanalizacije, zato so bili higienski pogoji za življenje v mestnem središču dokaj slabi, so zapisali v brošuri Agencije za okolje Sprehod po potresni Ljubljani.
23 sekund, ki so spremenile Ljubljano
Na veliko noč, 14. aprila 1895, ko je večina ljudi že spala, so se ob 23.17 tla močno stresla. Glavni potres je trajal 23 sekund, seizmologi so lokalno magnitudo ocenili na 6,1. Potresni sunki so se vrstili vso noč in povzročili med prebivalci velik strah. Občutili so ga celo prebivalci Dunaja, Splita in Firenc.
V naslednjih desetih dneh je sledilo več kot sto popotresnih sunkov. Gmotna škoda je bila velika, umrlo je 21 ljudi, od tega trije v središču Ljubljane. Večina žrtev je umrla med potresom ali zaradi njegovih posledic, nekaj se jih je ponesrečilo pri čiščenju ruševin. Med ranjenimi je bila tudi žena deželnega glavarja Otona Detele.
Smrtne žrtve potresa so bile v naseljih Bizovik, Črnuče, Horjul, Ježica, Karolinska zemlja, Rudnik, Spodnje Gameljne, Šiška, Vodice, Zapuže, Zgornja Šiška ter Vino.
Na fotografiji je Mayerjeva hiša na Trubarjevi ulici, fotograf W. Helfer, vir NUK.
Zapis Josipa Paulina Velikonedeljski potres v Ljubljani dne 14. aprila 1895. l. in cesarjev obisk zelo nazorno opiše dogajanje:
"Velika večina ljubljanskega prebivalstva je že spala; le tu in tam je bilo še videti luč. Hkrati se je začulo neko zamolklo bučanje. Raslo je in se premenilo v grozo in trepet obujajoče gromenje.
Zasilna kuhinja na prostem "prek Šikca" na Vegovi ulici blizu Križank. Vir fotografije je Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Zemlja se je zazibala, najprej rahlo, potem pa na jedenkrat s tako strahovito silo, da je človeku zastala kri. Vse je pokalo in se razdiralo. Zidovje je pokalo in se rušilo, strehe so se lomile in udirale, dimniki so se podirali in z vseh stranij se je opeka usipala na ulice. Ljudje so vsi zbegani bežali iz svojih bivališč.Kakor blazni so hiteli na ulice, ne meneč se za svojo obleko, za svoje imetje. Bledih lic, trepetaje od strahu in groze, so ljudje se pripravljali na smrt. Vsakdo je mislil, da se je približala njegova zadnja ura."
Cesarjev obisk in pomoč pri obnovi
Posledice potresa so bile ogromne – tako materialne kot družbene. "Desetino vseh stavb je bilo treba porušiti, saj se jih ni dalo obnoviti," je na dogodku Slovenskega zavarovalnega združenja ob 131. obletnici potresa pojasnil Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve.
Jure Stojan
"Škoda je bila za tiste čase precejšnja" (tri milijone takratnih goldinarjev), najbolj so bila poškodovana zasebna poslopja (2,7 milijona goldinarjev), manj pa deželna (226.500 goldinarjev), cerkvena in mestna.
Porušeno Ljubljano si je 7. maja 1895 ogledal tudi cesar Franc Jožef in videno komentiral z besedami: "Sapperlot, das schaut schlecht aus" (op. Šment, slabo je videti), kar je pomagalo pri pridobivanju dodatnih denarnih sredstev za obnovo.
Po besedah Jureta Stojana naj bi cesar iz lastnega proračuna mestu Ljubljana podaril deset tisoč goldinarjev za reševanje stiske. Za primerjavo – dobro plačani uradnik je takrat v enem letu zaslužil 700 goldinarjev.
Mestna občina je hitro prišla do spoznanja, da je pomoč "v naravi", v dobrinah, boljša kot izplačilo denarne pomoči.
Mestne oblasti so hitro ukrepale in oblikovale lestvico prioritet, je povedal Stojan: poskrbele so za javno varnost, hrano, zagotovile začasna bivališča, pregled in zavarovanje poškodovanih stavb, hkrati pa uvedle sanitarne ukrepe za preprečevanje bolezni in začele s splošno akcijo pomoči. Na Trnovem je denimo eden od veljakov dal svoje sode na prosto zato, da so lahko ljudje v njih prenočili.
Na fotografiji so zasilna bivališča v Krakovem, vir fotografije je revija Dom in svet.
Marijin (danes Prešernov) trg, vir fotografije je Narodni muzej.
Prva znanstvena potresna opazovalnica
Potres je spodbudil razvoj seizmologije v Sloveniji in Avstriji. "Ta potres je tudi zelo pomemben za Ljubljano kot mesto, saj je prav po njem mesto dobilo prvo znanstveno potresno opazovalnico v tem delu Evrope," je poudaril Stojan. Po njegovih besedah izkušnja iz leta 1895 ponuja pomembne nauke tudi za danes, zlasti glede organiziranega odziva in obnove po nesrečah. "Naravne katastrofe in tveganja so del človeškega življenja, zato je ključno, da nanje ne pozabimo," je opozoril.
Pogled na frančiščansko cerkev in Trubarjevo ulico. Vir fotografije je Narodni muzej.
Fabiani in Hribar stopila skupaj za novo Ljubljano
Po ljubljanskem potresu je Maks Fabiani na lastno pobudo brezplačno izdelal urbanistični načrt za Ljubljano. Na njegovi podlagi je začelo nastajati današnje mestno središče z obvozno krožno cesto, ki vodi po Masarykovi, Njegoševi, Roški, Karlovški, Zoisovi, Aškerčevi in ob parku Tivoli.
Za nespornega voditelja popotresne obnove velja Ivan Hribar, ki je kljub političnim nasprotjem strnil sile in se v velikem zamahu lotil gradnje nove Ljubljane.
Danes Ljubljana še vedno leži na potresno aktivnem območju, številne starejše stavbe pa ne izpolnjujejo sodobnih potresnih standardov. Ponovitev podobnega potresa bi imela lahko bistveno večje posledice kot leta 1895.
