Terorizem je globalen pojav, nobena država ni v popolnosti varna pred tem, je po tragičnem dogodku na Norveškem opozoril strokovnjak z Instituta za korporativne varnostne študije Denis Čaleta.
Kaj je v ozadju dogodka, je po njegovem mnenju preuranjeno reči, je pa pomembno, da se naša družba zaveda, "da živimo v okolju tveganja". Teroristični napad na Norveškem po besedah Čalete kaže na to, da je ne le Norveška, temveč na splošno evropska družba, obremenjena z raznovrstnimi napetostmi, ki se lahko kažejo tudi na tak način.
Tak dogodek lahko hitro nastane tudi pri nas
Splošne ocene trenutno kažejo na to, da je Slovenija nizko ogrožena pred terorizmom. Čaleta slovensko policijo sicer podpira v tem, da javnost miri s trenutnimi informacijami služb, ki se ukvarjajo s terorizmom. Toda dogodek na Norveški nam jasno kaže, "da morajo biti službe varnostnega sistema in vsa družbena skupnost še kako pripravljeni in se zavedati, da lahko tak dogodek hitro nastane tudi v tako navidezno mirnem okolju, kot je denimo Slovenija", opozarja strokovnjak.
Tudi v družbah, ki jih težko povežemo s tem, da bi bile ogrožene, namreč "nastajajo taki deviantni odkloni". Dovolj je, opozarja, da je denimo ozemlje Slovenije lahko zlorabljeno za logistično ali drugačno dejavnost terorističnih skupin, ki svoje dejanje izvedejo v drugih državah.
"Evropa je izredno varnostno problematična"
"To je pač moderna in odprta Evropa do prostega pretoka ljudi, blaga in storitev. Na drugi strani pa je prav zaradi odprtosti in prehodnosti pojave, kot je terorizem, izredno težko obvladovati in je s tega stališča Evropa izredno varnostno problematična," opozarja Čaleta.
Za ocene, kdo je odgovoren za teroristični napad na Norveškem, je po njegovem mnenju preuranjeno. Ob informacijah, da je v celoti v ozadju skrajni desničarski fundamentalizem, pa opozarja na povezave. Težko je namreč reči, "da se danes neka politična skupina tako radikalizira in da je kar čez noč sposobna izvesti tako obsežen teroristični napad, kot je bil na Norveškem".
Tuji komentatorji se tudi bojijo, da se te teroristične skupine povezujejo ne le v islamističnih okvirih, temveč tudi širše, ter iščejo skupne cilje delovanja, je še pojasnil strokovnjak. Toda to so po njegovih besedah lahko le ugibanja.
Simpatizerstvo z neonacističnimi idejami
Spomnil je še na zgodovino Norveške. V njihovi družbi se je namreč tudi v zgodovini pojavljalo "simpatizerstvo z neonacističnimi idejami in marsikatera družbena skupnost v kriznih časih lahko take ideje izkorišča za svoje delovanje". To bi lahko, dodaja, tudi lažje povezali z zadnjimi dogodki na Norveškem.
Čaleta: Vsak posameznik je prvi indikator
Po besedah Čalete je pomembno, da se naša družba kot celota zaveda, da živimo v okolju tveganja in da je vsak posameznik prvi indikator, ki lahko zazna varnostna tveganja in nenavadnosti za njegovo okolje. S tem organom pregona močno olajša preprečevanje tragičnih dejanj, "ki se lahko zgodijo v kateri koli družbi".
Stopnja ogroženosti Slovenije ostaja nizka
Slovenska policija tudi dan po terorističnemu napadu na Norveškem zagotavlja, da ogroženost Slovenije pred terorističnimi napadi ne glede na dogodke ostaja nizka. Slovenska policija bo kljub nizki stopnji ogroženosti Slovenije pred terorističnimi napadi skladno z evropskimi in regionalnimi praksami intenzivno izvajala dogovorjene varnostne ukrepe, so zagotovili na Generalni policijski upravi. Po njihovih navedbah slovenska policija sodeluje tudi na medresorski ravni z varnostnimi organi v Sloveniji in državah EU.
4
