Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
6. 3. 2013,
12.58

Osveženo pred

1 leto, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Komisija za preprečevanje korupcije KPK ovadba Janez Janša Janez Janša

Sreda, 6. 3. 2013, 12.58

1 leto, 1 mesec

Poslanci SDS na ovadbe, ki jih je vložil KPK, odgovarjajo z novimi vprašanji

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Poslanci SDS so na predsednika KPK Gorana Klemenčiča naslovili dopis, v katerem med drugim poudarjajo, da je vprašljiva transparentnost, zakonitost delovanja in integriteta komisije.

Z novimi vprašanji za Klemenčiča so se odzvali na ovadbe za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, ki jih je komisija vložila prejšnji teden. V KPK zadnje zahteve SDS označujejo kot "skrajno cinične in absurdne" Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na državni tožilstvi v Ljubljani in Mariboru prejšnji teden podala več ovadb za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, med drugim zoper predsednika vlade Janeza Janšo. V komisiji sicer obsojajo javne žalitve in diskreditacije institucij pravne države, zadnje zahteve SDS pa označujejo kot "skrajno cinične in absurdne". Poslanke in poslanci SDS so v dopisu med drugim poudarili, da se v zgodovini slovenske samostojnosti še ni zgodilo, da bi se predstavniki kateregakoli državnega organa zaradi utemeljenih nestrinjanj z delom državnega organa odzvali z množično vložitvijo kazenskih ovadb zoper tiste, ki kritiko kot svoje mnenje tudi izražajo. To je po besedah poslancev SDS "praksa zastraševanja in praksa nekega režima, ki smo se mu že leta 1990 plebiscitarno odpovedali, ostaja pa še vedno modus operandi tistih, ki uporabljate argument moči in ne moč argumenta". "Za slednje bi bilo povsem dovolj, da bi argumentirano zavrnili vprašanja ... " Vložitev kazenskih ovadb na tožilstvo, ki ga vodi oseba, imenovana s strani istega političnega pola kot člani komisije, ni dejanje primernosti, demokratičnosti ali zagotavljanja ugleda komisije kot državnega organa, so zapisali. "Za slednje bi bilo povsem dovolj, da bi argumentirano zavrnili vprašanja, ki jih na vas ne naslavljamo samo mi, temveč se vedno pogosteje pojavljajo v javnosti. Očitno nismo edini," so zapisali v dopisu Klemenčiču. Kot so poudarili, poslanke in poslanci SDS poleg nepravilnosti, na katere opozarjajo že nekaj časa, ugotavljajo tudi, da je slovenska javnost ostala brez argumentiranih odgovorov na osem vprašanj, ki pod vprašaj postavljajo transparentnost, zakonitost delovanja in integriteto komisije. Tako jih med drugim zanima, zakaj so na komisiji obšli 7. odstavek 13. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pri izdaji zaključnega poročila o premoženjskem stanju tako, da niso ugotovitev o t. i. koruptivnem ravnanju poslali v izjasnitev fizičnim osebam, na katere se ugotovitve nanašajo. V zvezi s tem poslance SDS zanima, zakaj so na komisiji po javnem opozorilu, da so ta člen spregledali, spreminjali objavo zakona in podnaslov tega člena na spletni strani KPK. Predsednika KPK še sprašujejo, kaj bo storil glede tega, da namestnik predsednika komisije Rok Praprotnik po navedbah nekaterih medijev ni izpolnjeval zakonskega pogoja za imenovanje v komisijo. Zanima jih tudi, zakaj se Klemenčič izogiba nadzoru nad svojim premoženjskim stanjem. Poslanci SDS Klemenčiču: Zakaj se izogibate nadzoru nad svojim premoženjskim stanjem? Klemenčiča med drugim sprašujejo, zakaj se komisija ne odzove predlogu skupine poslancev, da bi pripravila analizo poslovanja družb, ki so v lasti Klemenčičevih družinskih članov z gospodarskimi družbami, v katerih ima država delež in z vsemi pravnimi subjekti javne uprave. Pa še, zakaj se brani, da bi podali oceno glede tega, kakšen vpliv za korupcijska tveganja predstavlja sorodstvena povezanost članov komisije in lastnikov ali nosilcev poslovne dejavnosti zasebnih družb z javnim sektorjem in družbami v državni lasti. Poslanci SDS v dopisu še navajajo, da nobena "izjava, sprenevedanje ali potencialno diskriminatorno obravnavanje ne bo spremenila dejstva, da kljub temu, da spoštujemo odločitve državnih organov, imamo pravico argumentirano povedati, da se z njimi ne strinjamo in navesti razloge za to".

Ne spreglejte