Poslanci reformo trga dela brez večjih pripomb poslali v tretje branje

Skozi dokumenta so se prebili v manj kot dveh urah, čeprav so jih imeli na voljo čez osem. Večjih pripomb namreč niso imeli. Tretje branje bo prihodnji torek. DZ je izredno sejo začel z drugo obravnavo predloga ZDR. V razpravi o dopolnilih so se poslanci nekoliko dlje pomudil le pri amandmaju k 103. členu, s katerim vlada, ki opravlja tekoče posle, stanje vrača na čas pred matičnim odborom DZ. Parlamentarni odbor za delo je namreč sredi februarja sprejel dopolnilo PS in SD, povzeto po predlogu Mladinskega sveta Slovenije, ki je črtalo, da se kot kriterij za določitev presežnih delavcev upošteva tudi delovna doba. To naj bi bilo namreč vprašljivo z vidika zagotavljanja enakih možnosti na trgu dela za vse družbene skupine. Sindikati so temu močno nasprotovali, saj naj bi krčenje kriterijev vodilo v še večja odpuščanja, zato je ministrstvo za delo v okviru pogajalske skupine socialnih partnerjev pripravilo novo dopolnilo, s katerim se potrjuje prvotno rešitev. V PS in SD so bili zaradi tega amandmaja razočarani, saj naj ne bi šel na roko mladim. S tem so se strinjali tudi v DL, kjer so opozorili, da družba, ki ne spoštuje mladih, ne spoštuje prihodnosti. Minister za delo, ki opravlja tekoče posle, Andrej Vizjak, je medtem opozoril, da na odboru sprejeto dopolnilo ni bilo usklajeno s socialnimi partnerji in da so mu močno nasprotovali zlasti v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, s čimer je bil zamajan dogovor pogajalcev. Po Vizjakovih besedah 103. člen sicer le primeroma našteva kriterije, pomembne za določitev delavcev, ki jim bo v postopku kolektivnega odpuščanja odpovedana pogodba o zaposlitvi, kar pomeni, da ni resnične potrebe po črtanju posameznega kriterija. Dodal je, da predlog ZDR težave mladih rešuje z drugimi ukrepi. Sledila je še krajša druga obravnava predloga novele ZUTD. V razpravi o dopolnilih je bilo še največ besed namenjenih amandmaju k 19. členu, s katerim ministrstvo za delo ohranja današnjo ureditev višine denarnih nadomestil za brezposelnost. Vlada namreč zaradi nasprotovanja sindikatov ni uspela niti s kompromisnim predlogom, da bi se nadomestilo v prvih dveh mesecih izplačevalo v višini 80 odstotkov osnove, v nadaljnjih desetih mesecih pa v višini 60 odstotkov osnove, tako da bo po dopolnilu nadomestilo tudi v tretjem mesecu znašalo 80 odstotkov osnove, nato bo začelo padati. Ta amandma so posebej pozdravili v PS in SD, saj naj bi bila ustrezna socialna varnost v času lažjega odpuščanja in krize posebej pomembna. Vizjak je v razpravi ponovil, da bo reforma zmanjšala segmentacijo in povečala prožnost trga dela, in poudaril, da sta razloga za spremembe delovne zakonodaje najmanj dva. Pod prvo točko je izpostavil, da je slovenski trg dela v primerjavi z drugimi državami tog. Tako je po njegovih besedah zaradi številnih administrativnih ovir in predpisanih obveznosti. Posledica tega je strah delodajalcev pred zaposlovanjem za nedoločen čas, zlasti v času turbulentnih tržnih razmer, je dodal. Poslanci večinoma pohvalili Vizjaka Andreja Černak Meglič (SD) je v okviru začetka razprave o vloženih predlogih dopolnil k predlogu ZDR ocenila, da je zakonski predlog dober. V tej luči je pohvalila strpnost predstavnikov vlade, delodajalcev in sindikatov ter njihovo pripravljenost na pogajanja. Po njenih besedah niso dosegli minimalnega, temveč maksimalen konsenz, tako da so prišli do rešitev, ki so na eni strani zadovoljile vse, čeprav ni na drugi strani povsem zadovoljen nihče. Zadovoljstvo, da so vsi, tako pogajalci kot opozicija, pokazali veliko mero razumevanja, je izrazila tudi Barbara Žgajner Tavš (PS). Posebej je pohvalila tudi Vizjaka, ker je bil pripravljen v reformo vključiti tudi predloge opozicije. Četudi jo kompromis veseli, pa je medtem Katarina Hočevar (DL) izrazila dvom, da nova delovna zakonodaja gospodarstvu prinaša to, kar potrebuje. Kot je dodala, je do nekaterih rešitev skeptična. "Kapo dol ministru," pa je dejal Tomaž Lisec (SDS). Spomnil je, da neka druga vlada takšnega socialnega dialoga ni bila zmožna in da bo novi mandatarki Alenki Bratušek zaradi sprejetja reforme lažje. Vizjaka je posebej pohvalila tudi Jana Jenko (DeSUS). Poslanci so do zdaj ves čas napovedovali, da bodo spremembe delovne zakonodaje, če bodo usklajene s socialnimi partnerji, podprli, kar kaže na to, da bo reforma trga dela pod streho najpozneje do 5. marca, ko je predviden zadnji rok za tretjo obravnavo. Socialni partnerji so dogovor iskali pet mesecev, dosegli pa naj bi najširšo možno uskladitev. Ne na sindikalni ne na delodajalski strani pa z reformo niso povsem zadovoljni, z izjemo malih delodajalcev, ki ji sicer ne bodo nasprotovali, a so nad izkupičkom zelo razočarani, pa je vendarle sprejemljiva za vse.