Torek, 26. 5. 2020, 7.28
4 leta, 7 mesecev
Koalicija s kompromisom glede nevladnikov v zakonu o ohranjanju narave
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
17
Državni zbor je danes razpravljal o spremembah zakona o ohranjanju narave, med katerimi je tudi zviševanje zahtev za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Koalicijske poslanske skupine z amandmajem predlagajo še določeno rahljanje kriterijev, opozicija pa bi ta določila iz zakona s svojim amandmajem umaknila.
Poslanci so se na današnji redni seji posvetili predlaganim spremembam zakona o ohranjanju narave. Zakon je ministrstvo za okolje v proceduro poslalo z namenom uskladitve slovenske zakonodaje z evropskimi predpisi, a se je vanj prek amandmaja SNS dodal še namen zaostritve pogoje za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in imajo tako pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih, piše STA.
"Niso vse nevladne organizacije slabe"
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ki sicer zanika, da bi za amandmajem stal sam, je rešitvi danes ponovno stopil v bran. "V Sloveniji še kako spoštujemo standarde, ki jih predpisuje Aarhuška konvencija," je zatrdil. "Vsaka nevladna organizacija, tudi taka, ki ima tri člane, lahko sodeluje v javni obravnavi, v javni razgrnitvi, lahko podaja svoja stališča in seveda lahko tudi pričakuje in mora dobiti odgovor na svoja stališča," je poudaril.
Velika razlika pa je, kot je nadaljeval Vizjak, kateri nevladni organizaciji država prizna, da deluje v javnem interesu. "Mislim, da smo imeli doslej preohlapne kriterije za podelitev tega pomembnega statusa," je dejal.
Minister Andrej Vizjak
Amandma SNS je sicer predvidel različne pogoje za nevladne organizacije glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko. Za društva bi tako veljalo, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, zavod mora imeti zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe, ustanova pa najmanj deset tisoč evrov premoženja.
"Niso vse nevladne organizacije slabe. Enim se gre za javno korist, drugim za postranski zaslužek, zato je prav, da nevladne organizacije izpolnjujejo določene pogoje, ker brez tega pač ne gre kar tako vse povprek," je danes poudaril Dušan Šiško (SNS), poroča STA.
Novi kriteriji bodo dali veljavo resnim organizacijam
Koalicijske poslanske skupine so na pobudo SMC omenjeni amandma že na odboru dopolnile z izjemo, ki omogoča nevladnim organizacijam, ki ne izpolnjujejo na novo predlaganih pogojev, da vseeno pridobijo ta status, če imajo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči.
Za sejo državnega zbora pa je koalicija pripravila še en amandma, ki še olajšuje dostop do statusa. Tako bi morali imeti zavodi le še dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave. Pri društvih pa bi črtali zahtevo, da velja le članarina, nakazana na bančni račun organizacije, pač pa bi lahko bilo plačilo izvedeno in evidentirano na kakršenkoli način.
"Spremembe se nanašajo le na del, ki govori o pridobitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu. Pogoji so se sprva zelo zaostrili, a smo jih z amandmaji precej omilili," je zatrdil Jožef Horvat (NSi). Novi kriteriji bodo po njegovi oceni "dali veljavo resnim organizacijam, ki lahko s konstruktivnim delom pokažejo, da delajo dobro in jih narava resnično skrbi". Za organizacije, ki že imajo status, da delujejo v javnem interesu, pa je zahteva le ta, da v pol leta skličejo skupščino in dokažejo članstvo, piše STA.
Glasovanje bo v sredo
Levica, LMŠ in SD na drugi strani predlagajo amandma, ki bi ohranil določilo, da ima vsaka nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.
Nataša Sukič iz Levice je predlagan novi koalicijski amandma označila za "kozmetične popravke," a to "absolutno ni dovolj". Robert Pavšič (LMŠ) je spomnil, da se nevladniki strinjajo s prenovo zakonodaje, a zahtevajo dialog. "Pred vrati parlamenta je bilo na dežju več ljudi, ki so želeli samo to, da se jim prisluhne in da se naredi nekaj konstruktivnega na tem področju, ne pa, da se jih izključi. To je najlažje," je spomnil na proteste v času seje matičnega parlamentarnega odbora na to temo.
Rudi Medved (LMŠ) je tudi izpostavil neprimernost vladnega pristopa k tematiki: "Ko govorimo o okoljevarstvenih organizacijah, se ureja malo tu v tem zakonu, pa malo v onem zakonu, potem bomo pa še malo v tem zakonu, tako kot pač nanese. Vse po nekih hitrih nujnih postopkih, vse interventno. Takšen način krojenja in sprejemanja zakonov je nesprejemljiv." Glasovanje o predlogu zakona in amandmajev bo v sredo, še navaja STA.
17