Janez Janša
Ponedeljek, 17. 5. 2021, 8.40
3 leta, 7 mesecev
Poslanci opozicije preprečili razpravo o ustavni obtožbi Janše, redne seje DZ ne bo! #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
110
Pred torkovo obravnavo predloga ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše bi poslanci ob začetku redne majske seje morali odločati, ali bodo zahtevali mnenje predsednika republike Boruta Pahorja na to temo. Vendar poslanci dnevnega reda, ker so mu nasprotovali v strankah "KUL-opozicije", niso potrdili, predsednik državnega zbora Igor Zorčič pa je nato redno sejo končal. Tako je ne bo. Koalicija in opozicija sta že napovedali sklic izredne seje.
Ob 84 navzočih poslancih je za dnevni red glasovalo 42 poslancev, proti pa jih je bilo 42.
V spodnji grafiki je razvidno, kako so glasovali poslanci o dnevnem redu:
Ena od osrednjih točk tokratne seje bi moral biti predlog ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše, ki mu v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB očitajo kršenje več členov ustave in zakonov. Seja naj bi bila na sporedu v torek, danes pa bi poslanci morali takoj po odločanju o dnevnem redu odločiti o predlogu zahteve opozicijskih predlagateljev ustavne obtožbe, da bi za mnenje povprašali tudi predsednika republike Boruta Pahorja.
A so se ti sami onemogočili z glasovanjem proti dnevnemu redu, na katerem je bila točka, ki so jo zahtevali.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je po tem nenavadnem razpletu sporočil, da "to ne pomeni, da seje o ustavni obtožbi ne bo. Nasprotno, zahteva za sklic je bila že vložena. Seja o ustavni obtožbi bo".
Zaradi nesprejetja dnevnega reda majske seje DZ ne bo, ker ni bilo dovolj glasov. To ne pomeni, da seje o ustavni obtožbi ne bo. Nasprotno, zahteva za sklic je bila že vložena . Seja o UO bo!
— Marjan Šarec (@sarecmarjan) May 17, 2021
S tem je napovedal, da bodo namesto redne zdaj zahtevali izredno sejo državnega zbora.
A to, ali takšna izredna seja res bo, ni potrjeno. Iz opozicije lahko dnevni red tudi pri izredni seji zavrnejo in s tem sami sebi znova podstavijo nogo. Kot so to že storili ob redni seji.
Na Twitterju se je odzval tudi predsednik vlade Janša, ki je zapisal:
Absurd na kvadrat. Predsednik DZ @IgorZorcic je glasoval proti dnevnemu redu redne seje, ki jo vodi. In s tem preprečil obravnavo vrste pomembnih rešitev za ljudi, pa tudi ustavne obtožbe, ki jo je vložila opozicija. #butale
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 17, 2021
Zorčič bo sklical posvet vodij poslanskih skupin
Predsednik DZ Igor Zorčič po današnji zavrnitvi dnevnega reda redne seje pričakuje obravnavo predvidenih točk na izrednih sejah. Kot je napovedal, bo v zvezi s tem v najkrajšem mogočem času sklical posvet vodij poslanskih skupin. Glasovanje po njegovem mnenju kaže na zelo tesna razmerja v DZ, a verjame, da je delo ob dogovarjanju mogoče nadaljevati.
O očitkih, da je glasoval proti dnevnemu redu seje, ki jo je sam sklical, je Zorčič odgovoril: "Glasovanje o dnevnem redu je predvideno v poslovniku. Glas vsakega poslanca, tudi moj, šteje enako." Po njegovih navedbah so se v poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP) odločili, da dnevnega reda seje ne bodo podprli, ker so bili na njem predvideni zakoni, ki so bili na delovnih telesih DZ podprti v času, ko v njih poslanci NeP niso mogli sodelovati. STA
Koalicija z zahtevo za izredno sejo
Koalicijske stranke so pozneje že vložile zahtevo za sklic izredne seje DZ, kjer bi obravnavali večino točk, ki so bile uvrščene na dnevni red redne seje.
V predlogu za izredno sejo ni opozicijskih predlogov zakonov in mandatno-volilnih zadev, med katerimi je bil tudi predlog za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča.
Pahor bi svoje mnenje podal pisno ali ustno
Parlamentarni poslovnik določa, da predsednik republike na zahtevo DZ poda mnenje o predlogu obtožbe predsednika vlade, če to zahteva večina, ki pa je verjetno ne bi bilo. Če bi bil predlog izglasovan, bi Pahor svoje mnenje lahko predstavil ali pisno ali ustno. Glasovanje o predlogu ustavne obtožbe bi moralo biti v torek v večernih urah. Da bi poslanci Janšo obtožili pred ustavnim sodiščem, pa bi potrebovali večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46, ki je, tako se zdi, tudi nimajo.
110