Sobota, 16. 3. 2019, 18.58
5 let, 7 mesecev
Poraba kokaina v Sloveniji vedno večja #video
Če je še nedavno kokain veljal za drogo, ki je bila dostopna predvsem skritemu družbenemu podzemlju in zvezdnikom, danes ni več tako. Po črtici poseže vse več ljudi in Slovenija pri tem ni izjema. S preprodajo kokaina se pri nas preživlja od 10 do 15 ljudi, še več je takšnih, ki to počnejo ob rednih službah. Analiza vode, ki so jo odvzeli leta 2017, je pokazala, da je Ljubljana po porabi kokaina v vrhu med opazovanimi evropskimi mesti.
Poraba kokaina v Sloveniji raste. Zaradi večjega povpraševanja pa ta vrsta droge postaja vse bolj dostopna, tudi mlajšim. Priljubljena droga, ki ima v svetu več kot 18 milijonov uporabnikov, je na globalnem trgu danes vredna skoraj 90 milijard evrov. Slovenci v poslih z njo nastopajo predvsem v vlogi kurirjev, Slovenija pa je priljubljena pot za ilegalne tovore.
"Balkanska pot, kjer je Slovenija nekje na sredini, poteka recimo nekje od Nizozemske proti Afganistanu in obratno. Kokain gre v eno smer, heroin v drugo," pravi Borut Bah, predsednik društva Stigma.
Rekordno količino leta 2014 zasegli v Sežani
Domišljija tihotapcev ne pozna meja. Kokain tihotapijo v silikonskih vsadkih, igračah ali celo invalidskem vozičku. Rekordno količino so pri nas zasegli v Sežani.
"V letu 2014 smo v enem zasegu zasegli 175 kilogramov kokaina, leta 2013 samo na avtocesti v enem zasebnem avtomobilu 20 kilogramov kokaina," pravi Boštjan Lindav z Uprave kriminalistične policije.
Za gram kokaina je na slovenskem črnem trgu treba odšteti približno 70 evrov. Za gram kokaina na črnem trgu je treba odšteti 70 evrov
Za gram kokaina je na slovenskem črnem trgu treba odšteti približno 70 evrov. Najnižjo ceno v Evropi imajo v Angliji in Belgiji, najvišja pa je v Španiji in na Finskem, kjer gram stane 166 evrov.
Razlogi za nakup so različni. "Eni se želijo zabavati, eni iščejo neko uteho, eni hočejo biti na nek način boljši, pri nekaterih je lahko tudi vrstniški pritisk," je pojasnila Simona Šabić, strokovna delavka združenja DrogArt.
Začetki uporabe kokaina segajo več kot 100 let v zgodovino. Papež Leon XIII. je s plakati reklamiral posebno vino, ki je vsebovalo več kot 200 miligramov kokaina na liter. Po čudežnem kokainskem toniku sta tedaj posegala tudi kraljica Viktorija in oče žarnice Thomas Eddison.
Uporaba ima lahko nevarne posledice
Na posledice kokaina pa pri nas že 20 let opozarjajo pri združenju DrogArt.
"Lahko povzroči infarkt. Ni nujno, da pri redni uporabi, ampak lahko tudi pri enkratni. Lahko se pojavijo razne težave v duševnem zdravju, psihotične epizode, če gre za neko dolgotrajno uporabo," je dejala Šabićeva.
Zaradi predoziranja je umrla Whitney Houston. Z odvisnostjo sta se borila Robert Downey Jr. in Drew Barrymore, ta je pri komaj trinajstih letih pristala na rehabilitaciji. Da je kadil krek, je priznal tudi pokojni župan Toronta Rob Ford.
Žal razloge za prenehanje le redki najdejo pravočasno, proizvodnja kokaina tako še naprej cveti, na leto se ga v svetu proizvede več kot 1400 ton.
Domišljija tihotapcev ne pozna meja. Kokain tihotapijo v silikonskih vsadkih, igračah ali celo invalidskem vozičku. Rekordno količino so pri nas zasegli v Sežani.
Ljubljana je po porabi kokaina na vrhu med opazovanimi evropskimi mesti
Analiza vode, ki so jo odvzeli leta 2017, je pokazala, da je Ljubljana po rabi kokaina v vrhu med opazovanimi evropskimi mesti. Največ je kokaina v Barceloni, švicarskem Zürichu in belgijskem Antwerpnu. Naša prestolnica je s slabega pol grama, zaužitega čistega kokaina na tisoč prebivalcev na dan, na šestem mestu med 68 mesti iz 23 evropskih držav. Po porabi ekstazija je Ljubljana na 11. mestu.
Lani so se k mednarodni raziskavi priključili še Maribor, Kamnik in Domžale, rezultati vzorčenja odpadne vode na čistilnih napravah naj bi bili znani to pomlad.
10