Zakaj je lažje in "donosnejše" na volitvah nastopiti s stranko in ne z državljansko listo? Koliko denarja lahko posamezniki in podjetja nakažejo strankam in kdaj lahko donacija ostane skrita?
Ob napovedih vstopa Zorana Jankovića in Gregorja Viranta v boj za parlamentarne stolčke so bila v javnosti aktualna ugibanja, ali se bosta odločila za kandidiranje s podpisi volivcev. Oba sta se odločila za lažjo možnost, ustanovitev stranke, čeprav je Virant sprva zatrjeval, da bo ubral trnovo pot zbiranja tisoč podpisov v vsaki od osmih volilnih enot.
Liste morajo presežni denar nameniti humanitarcem
Poleg olajšanega vlaganja kandidatur – stranka za določitev kandidatov v volilni enoti potrebuje zgolj 50 podpisov volivcev s stalnim bivališčem v tej enoti – pa imajo stranke v primerjavi z listami bistveno boljše finančne pogoje za delovanje. Če namreč stranka v kampanji zbere več denarja, kot ga porabi, lahko s tem denarjem prosto razpolaga. Lista kandidatov pa mora morebitni presežek sredstev najpozneje ob zaprtju transakcijskega računa nameniti v humanitarne namene.
Za preboj v DZ 0,33 evra, za več kot dva odstotka 0,17 evra
So pa stranke in liste po državnozborskih volitvah enakopravne glede delnega povračila stroškov kampanje. Tiste stranke oziroma liste, ki se prebijejo v državni zbor, dobijo 0,33 evra za dobljeni glas. Stranke ali liste, ki so dobile najmanj dva odstotka glasov na ravni države ali najmanj šest odstotkov v eni od volilnih enot, pa so upravičene do 0,17 evra za dobljeni glas v državi oziroma v volilni enoti.
Državljanske liste brez rednega cekina v mošnji
Morda ključni razlog za to, da sta se Virant in Janković odločila za ustanovitev stranke, pa je dejstvo, da se lahko stranke po volitvah za štiri leta "prisesajo" na državne jasli. Liste namreč nimajo možnosti mesečnega proračunskega financiranja, kar je privilegij tistih političnih strank, ki so v državi dobile najmanj odstotek glasov volivcev (če dve stranki predložita skupno listo, morata dobiti najmanj 1,2 odstotka glasov v državi, če skupaj nastopi tri ali več strank, pa najmanj 1,5 odstotka glasov).
Skriti financerji volilnih tekem
Stranke in liste pa se lahko med volilno kampanjo financirajo tudi s prispevki posameznikov in podjetij, a lahko imena svojih financerjev prikrijejo, če jim uspe pridobiti veliko donatorjev, ki prispevajo manjše zneske. Podatke o donatorjih so namreč dolžne razkriti le, če prispevki presegajo tri povprečne slovenske bruto plače.
3
