Policijski sindikat v ponovno odločanje o zaostritvi stavke

Kot je po sestanku s predsednikom Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Radivojem Uroševičem pojasnil notranji minister Gregor Virant, so danes poskušali "nekoliko umiriti socialni dialog in stopiti na žogo". Tako je minister predlagal, da PSS stavkovnih aktivnosti ne bi zaostroval in da bi poskušali v prihodnjem tednu nadaljevati pogajanja, ki jih bo na vladni strani vodil sam. Ob tem meni, da bodo lahko našli rešitev, pri čemer pa bo ključno to, da s parcialnimi sporazumi ne rušijo enotnega plačnega sistem, saj bi bilo lahko to usodno za proračun in državo. "Teh napak, ki so se včasih dogajale v preteklosti, ne smemo ponavljati, so pa mogoče rešitve znotraj tega enotnega sistema," je dodal minister.

Svet sindikata o zaostritvi stavkovnih aktivnosti in Virantovem predlogu pravkar odloča. Takoj ko bo odločitev znana, bodo z njo seznanili tudi javnost, predvidoma še danes zvečer, je povedal Uroševič.

Zaostritev stavke po napovedih PSS-ja, enega izmed dveh policijskih sindikatov pri nas, prihaja v obliki poostrenega nadzora na mejnih prehodih, v cestnem prometu ter pri vzdrževanju javnega reda in miru. Poostren mejni nadzor pomeni doslednejše izvajanje nalog, to pa pomeni identifikacijo vsakogar, ki bo prestopal mejo, kar v praksi traja minuto na osebo, je povedal Radivoj Uroševič iz PSS-ja. Drugi sindikat, Sindikat policistov Slovenije (SPS), se stavki ne pridružuje.

Tujce nameravajo v okviru zaostrene stavke z letaki obveščati, da so v državi, "ki je po korupciji vodilna v svetu, kjer ni vladavine prava, sodišča pa pod pritiskom politike odločajo na podlagi javnofinančnih posledic, ne pa na podlagi temeljnih pravic delavcev".

Kdaj in kje natančno bodo izvajali stavkovne aktivnosti, v PSS-ju niso navedli, kot pravijo, zato, da jim stavke ne bi skušali onemogočiti.

Minister Virant: Naj bo brez škode za državljane Minister Virant stavki nasprotuje, saj meni, da zanjo ni osnove. Pričakuje, da bodo policijski načelniki delo organizirali na način, da na mejnih prehodih ne bo čakalnih vrst, sicer bodo sledili ukrepi. Kot pravi, stavkajoči lahko kritizirajo vlado, a stavka ne sme škodovati državi in državljanom.

V PSS-ju s petkovimi aktivnostmi zaostrujejo stavko, ki so jo začeli januarja, potem ko vlada ni v celoti izpolnila obveznosti iz sporazumov iz let 2010 in 2012. PSS med drugim zahteva zmanjšanje razlik med plačami policistov pri nas in v primerljivih državah. Te so po navedbah predsednika PSS-ja Radivoja Uroševiča v tujini od 18 do 32 odstotkov višje kot pri nas. Prav tako zahtevajo prenehanje sistemskega zniževanja odrejanja nadur in pripravljenosti za delo.

Proračun zvišanja plač ne bi prenesel Po besedah notranjega ministra Viranta je zvišanje plač nemogoče in nesprejemljivo. Takojšen dvig plač v eni poklicni skupini bi namreč sprožil plaz zahtev še pri drugih, tega pa proračun ne bi prenesel, pojasnjuje minister.

Virant pravi, da plače v policiji sicer niso visoke, a so vendar višje od slovenskega povprečja, višje pa so tudi od plač, ki jih prejemajo drugi uniformirani poklici. V PSS-ju to zanikajo in opozarjajo, da ima policist v 21. plačnem razredu 660 evrov neto plače, kar ne zadošča za preživetje družine in tudi ni višje od povprečja pri drugih uniformiranih poklicih.

Policisti Virantu očitajo, da se norčuje iz stavkovnih zahtev Virantu se zdi stavka nepotrebna, saj se med vodstvom ministrstva in policije ter PSS-ja po njegovem ni zgodilo nič takšnega, kar bi zahtevalo tako oster odziv.

Socialni dialog med stranmi namreč poteka, zatrjuje. V PSS-ju to zanikajo. Kot pravijo, dialog ne teče, odgovornost za to pa pripisujejo vladi, zlasti ministru Virantu, "ki se norčuje iz stavkovnih zahtev", zato so se tudi odločili za zaostritev. Zaostrena stavka naj bi po besedah Uroševiča trajala do septembra.