Petek, 20. 7. 2018, 4.00
6 let, 3 mesece
Policija in turistični vodniki pregnali žeparje iz Ljubljane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,93
16
Lansko leto je bilo izjemno tako za slovenski turizem, ki je zabeležil rekordne številke, kot za organizirane združbe žeparjev, ki so v središču Ljubljane oškodovale marsikaterega turista in domačina.
Leta 2017 so na statističnem uradu zabeležili 4,9 milijona turističnih prihodov ter 12,6 milijona turističnih prenočitev, kar je 14,6 odstotka več prihodov in 12,6 odstotka prenočitev več kot leto prej. Množica turistov pa je prinesla tudi negativno plat, saj so s turisti v Ljubljano prišli tudi žeparji.
Ljubljanski policisti letos sporočajo, da je žeparjev v središču prestolnice malo, pojavljajo se le redki primeri tatvin. Prav tako ne poročajo o organiziranih združbah, ki so bile na delu lani. Policija je takrat v središče mesta poslala več policistov, tudi tistih v civilu.
Na policiji še pravijo, da so upad tatvin začeli opažati tudi po objavah o žeparjih in posnetkih v medijih.
Turisti so najbolj priljubljena tarča žeparjev.
Turistični vodniki so se povezali s policijo
Turistična vodnica Diana Ternav pravi, da je letos tatvin opazno manj oziroma da je situacija "boljša, kot je bila". Zahvala za to gre predvsem temu, da so se turistični vodniki po lanskem navalu žeparjev, ki ga je naša sogovornica označila za "kritičnega", med seboj organizirali ter se povezali s policijo.
"Uradno licencirani turistično vodniki smo se povezali prek aplikacije za komuniciranje Viber, z nami pa sodeluje tudi policija. V tej skupini se obveščamo, če opazimo koga sumljivega, ter si pošiljamo fotografije novih in že dobro znanih žeparjev, ki smo jih opazili v Ljubljani," je povedala vodnica.
Aprila letos so imeli turistični vodniki v sodelovanju s policijo delavnico, na kateri so jih poučili o statistiki, o tem, kdo žeparji navadno so, kako so videti in kakšen je njihov modus operandi.
"Navadno so to ženske, ki delujejo v paru ali skupini, so lepo oblečene ter se izdajajo za turistke," pravi Diana Ternav. Na delavnici so jim pokazali tudi videoposnetke žeparjev, ki so jih ujeli med akcijo.
Odziv redarstva medel, odziv policije pa fenomenalen
Mateja Kregar Gliha iz Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki je delavnico s pomočjo policije organiziralo, je povedala, da so se za ta korak odločili, ker so se letos tatvine začele že februarja. "Gostje so pri nas imeli dobre izkušnje in lepa doživetja, ki pa so postala povsem nepomembna, ko se je zgodila tatvina."
Po neprijetni izkušnji ene izmed lokalnih vodnic, ko so žeparji okradli japonsko turistko že na začetku potovanja, kar je izkušnjo zagrenilo celotni skupini, je Društvo regionalnih turističnih vodnikov Slovenije dalo pobudo, da se dobijo z redarstvom in policijo.
"Odziv redarstva nam ni bil v pomoč, saj k problemu niso znali pristopiti konkretno, odziv policije pa je bil fenomenalen," pravi Kregar-Glihova. Na policiji so pobudo pozdravili in jih povabili na srečanje, pozneje je sledila delavnica.
Vodnica je ulovila žeparko
Še istega dne, po zaključku delavnice, je vodnica Diana Ternav med vodenjem skupine po Ljubljani tudi sama ulovila žeparko na delu.
Pred njeno skupino je hodila skupina azijskih turistov, ko je vodnica opazila dve ženski, ki sta hodili tesno za turisti ter se sumljivo obnašali. Ena od žensk je nato segla v nahrbtnik enega od turistov, Ternavova pa je takoj na to opozorila: "Delovala sem v afektu in zavpila "krade, krade", tako da je ena izmed njiju takoj zbežala." Drugo žensko je turistična vodnica pridržala ter prek skupine na Vibru kontaktirala policijo, vanjo pa poslala tudi fotografijo tatice.
Policisti so žeparko popisali, ker pa ni ničesar ukradla, ji niso mogli dokazati kaznivega dejanja. "Obe smo potem še večkrat opazili v Ljubljani," je dodala Ternavova.
Stolnica je priljubljeno zbirališče žeparjev.
Žeparji sicer največkrat delujejo na Prešernovem trgu in ob stolnici, klasična točka žeparjev so vrata stolnice, saj se tam dnevno gnete veliko turistov. Pred časom jih je bilo ogromno tudi na območju Streliške ulice, kjer turisti vstopajo v avtobuse in izstopajo iz njih.
En dan v Ljubljani, naslednji v Splitu
"Bilo je nekaj žensk, ki so vsak dan sedele tam, na istem mestu, ter čakale na turiste," je opozorila Ternavova ter dodala, da je danes mogoče opaziti razliko v primerjavi s preteklim letom.
"Vodniki smo postali bolj pozorni, zdaj jih takoj opazimo in se med sabo obveščamo." Tega so se začeli zavedati tudi žeparji, saj so se po besedah Ternavove pomaknili iz Ljubljane ter zdaj delujejo tudi na Bledu in v Postojnski jami, opazili so jih tudi v Piranu. "Škoda je, da se ta iniciativa ni razširila tudi drugod po Sloveniji. Gre za dobro prakso, ki se je obrestovala."
Gre za mednarodne kriminalne organizacije, ki delujejo tudi drugod po Evropi in rotirajo ekipe žeparjev po različnih lokacijah, pravi Mateja Kregar Gliha. "Zgodilo se je, da so bili žeparji en dan v Ljubljani, naslednji dan pa so jih že opazili v parku v Splitu. Na srečo smo dobro povezani tudi s tamkajšnjimi prebivalci ter se med seboj obveščamo."
Žeparske tatvine se značilne za kraje, kjer sta večji pretok in število ljudi. To so železniške in avtobusne postaje, ob kulturnih znamenitostih, na tržnicah, v avtobusih mestnega potniškega prometa ter na obljudenih ulicah.
Žeparji največkrat delujejo v paru ali v skupini, ki je dobro organizirana. Nekdo izvršuje tatvino, nekdo opazuje okolico, ukradene predmete pa takoj oddajo drugemu, pravijo na policiji. Kadar ukradejo denarnico, njeno vsebino pregledajo, ter če je v njej geslo, tudi dvignejo gotovino na bančnih avtomatih. Druge predmete navadno hitro odvržejo. Velikokrat uporabijo različne zvijače, s katerimi zamotijo žrtve.
Nevarnost tatvin tudi na avtocestah
Na avtocestah po Sloveniji pa se zlasti zadnja leta dogajajo drugačne tatvine, katerih žrtve so prav tako turisti.
V nedeljo je moški pred cestninsko postajo Log na odstavnem pasu menjal pnevmatiko, ko so mu neznanci s sedeža ukradli torbico z osebnimi dokumenti in gotovino ter ga oškodovali za okoli 500 evrov. V preteklih dneh sta se zgodila še vsaj dva takšna primera. Na počivališču v Povirju so neznanci, medtem ko sta državljana Italije menjala pnevmatiko, iz vozila ukradla 5.200 evrov.
S Policijske uprave Koper so sporočili, da čeprav takšni primeri so, niso zelo pogosti in porasta teh kriminalnih dejanj v primerjavi s preteklimi leti ne opažajo. So pa na delu v teh primerih organizirane združbe, katerih žrtve so tujci, ki potujejo skozi Slovenijo, se ustavljajo na počivališčih ob avtocestah ter s seboj nosijo denar in vredne predmete.
Slovenci morajo biti v tujini pazljivi
Tako kot se to v Sloveniji dogaja tujcem, se podobno dogaja Slovencem, ki z avtomobili potujejo čez mejo. Koprski policisti zato svetujejo, da smo previdni. Če nam poči pnevmatika ali kaj podobnega, je treba vozilo zakleniti, torb z denarjem in vrednimi predmeti pa ne smemo puščati na vidnih in lahko dostopnih mestih.
Tako kot vsako poletje v Kopru beležijo tudi porast tatvin na plažah. Na strunjanski plaži so tako v petek Mariborčanki ukradli torbo, v kateri je imela denarnico z dokumenti in denarjem ter dva pametna telefona, in jo s tem oškodovali za 2.200 evrov.
V Kopru tako opozarjajo, naj na plaže ne nosimo dragih mobilnikov, denarja ter vrednih predmetov, ter dodajajo, da ne gre za organizirani kriminal, temveč za priložnostne tatvine, ki jih izvršijo posamezniki.
16