Četrtek, 17. 5. 2018, 16.26
6 let, 6 mesecev
Pokol drobnice prestrašil ljudi, vendar volk človeku ni nevaren
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
Pokol 44 glav drobnice, ki se je v noči na sredo zgodil v naselju Lome pri Črnem Vrhu nad Idrijo, je skoraj zagotovo zakrivil trop volkov, ugotavljajo na Zavodu za gozdove Slovenije, katerega predstavniki so škodo ocenili na skoraj 5.000 evrov. Čeprav volkovi po navedbah stroke človeku niso nevarni, so domačini zaradi napadov prestrašeni.
"Če se zgodi takšen pokol, je jasno, da so ljudje prestrašeni. Volk načeloma človeku ni nevaren, a to ne zmanjša kritične situacije. To so veliki napadi, to so velike škode," je za STA danes dejal Iztok Koren iz tolminske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).
Glede napada v noči na sredo je pojasnil, da način napada, poškodbe na živalih in sledovi kažejo na trop volkov. Za natančno ugotavljanje povzročitelja so odvzeli osem vzorcev sline za DNK-analizo, škodo pa je v sredo popisal pooblaščeni cenilec ZGS.
Napadena drobnica je bila zelo dobro zavarovana, z 1,6 metra visoko električno mrežo za nočno zapiranje, dodatno pa je bil celoten pašnik zavarovan z električnim pastirjem, je pojasnil Koren. Kmetija, kjer se je zgodil napad, je sicer na samem, napad na drobnico pa se je zgodil blizu hiše.
Dva tropa volkov na Nanosu in v Trnovskem gozdu
V bližini tega napada sta sicer tropa volkov, in sicer na Nanosu in v Trnovskem gozdu. Zelo podoben pomor se je zgodil lansko jesen v Čepovanski dolini, kjer so volkovi, potrjeno z analizo, pobili 30 ovc, je pojasnil Koren.
Na agencijo za okolje (Arso) so za leto 2017 oškodovanci vložili 126 odškodninskih zahtevkov zaradi škode, ki jo je volk povzročil na različnih vrstah premoženja (drobnici, govedu, kopitarjih). Arso je odobril ali delno odobril 121 odškodninskih zahtevkov, odobrena višina odškodnine pa znaša 102 tisoč evrov. Nekaj posameznih zahtevkov je še v obravnavi. Letos je Arso prejel 19 zahtevkov za izplačilo odškodnine, vsi so še v obravnavi, so za STA pojasnili na Arsu.
Na Arsu še pojasnjujejo, da lahko, če volk povzroča škodo, čeprav so bile domače živali varovane na primeren način, oškodovanec od Arsa zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Letos je tako Arso z oškodovanci, ki so jim škodo na drobnici povzročile velike zveri, podpisal devet pogodb za sofinanciranje dodatnih ukrepov za varovanje.
Populacijo volkov v Sloveniji država ureja z odloki. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, je bil z odlokom o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave za leto 2018 predviden odvzem desetih volkov. Sedem je bilo odvzetih z odstrelom, trije so bili najdeni.
Morali bi odstreliti dva volkova, vendar so le enega
Odstrel se od 26. januarja letos ne izvaja več, potem ko je začela veljati začasna odredba o ustavitvi odvzema volkov, ki jo je izdalo upravno sodišče na predlog Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije Dondes in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC, so pojasnili na ministrstvu.
Koren je v zvezi s tem dejal, da sta bila za širše območje, kjer se je zgodil zadnji pokol na Idrijskem, letos za odstrel predvidena dva volkova, a je bil odstreljen samo eden, in sicer 24. januarja letos v bližnjem lovišču Col.
Medtem stroka poudarja, da volkovi človeku niso nevarni. Kot na svoji spletni strani navaja ministrstvo za okolje in prostor, volk človeku ni nevaren, niti v primeru, da ga presenetimo. Človeka ne bo napadel, ampak se bo vedno umaknil. Enako kot medved tudi volk na človeka nikdar ne gleda kot na svoj plen. O srečanjih z volkom sprehajalci v Sloveniji poročajo le izjemoma, saj se volk človeku izogne, če se le lahko, navaja ministrstvo.
Nobenega potrjenega primera napada volka na človeka
V Sloveniji po navedbah Arsa ni bil ugotovljen še noben zanesljivo potrjen primer napada volka na človeka.
Če volka opazimo v daljavi, ga mirno in tiho opazujmo in mu ne sledimo. Če ga presenetimo in pride do bližnjega srečanja, bo volk pobegnil. Če opazimo volka, ki lovi divjad, se ne vmešavajmo, saj volk opravlja svojo naravno nalogo plenilca. Enako velja tudi, če opazimo volka, ki se hrani z uplenjeno divjadjo, tudi takrat se tiho umaknimo, so priporočila, ki so jih objavili strokovnjaki projekta Life WolfAlps.
