Petek, 16. 3. 2018, 14.11
6 let, 7 mesecev
Pogodba za črpanje dela evropskih sredstev za drugi tir že podpisana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
Slovenija in Evropska komisija sta že podpisali pogodbo o črpanju dobrih 44 milijonov evrov evropskih sredstev za sofinanciranje pripravljalnih del za drugi tir. Pogodba je podpisana z dodatkom, ki zagotavlja fleksibilnost za izvajanje teh del. Po pojasnilih Metoda Dragonje iz 2TDK jih lahko zdaj država izvede prek Direkcije za infrastrukturo.
Kot je za STA pojasnil prvi mož projektnega podjetja 2TDK Metod Dragonja, je podjetje v zadnjem letu pridobilo dobrih 153 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev iz programa Instrumenta za povezovanje Evrope, trenutno pa je v sklepni fazi še priprava vloge za 80 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz evropskega kohezijskega sklada.
Zaradi neuveljavitve zakona o drugem tiru podjetje 2TDK nima koncesije za izvajanje projekta, a kot je že pred dnevi pojasnil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, na ministrstvu izvajajo vse aktivnosti, za katere zakon ni potreben.
Po besedah Dragonje na 2TDK pripravljajo obsežno dokumentacijo za pridobitev posojila Evropske investicijske banke (EIB). V sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo pripravljajo tudi koncesijsko pogodbo z državo in podzakonske akte, ki bodo na osnovi zakona o drugem tiru predstavljali sistemski okvir za projektno financiranje. "Vse te aktivnosti so osnova za to, da bomo pridobili vire financiranja in da bo zaprta finančna konstrukcija," je izpostavil Dragonja.
Potem ko je državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu in vodja projekta drugi tir Jure Leben v začetku meseca pojasnil, da je Slovenija Evropski komisiji predlagala prenos pravice do porabe evropskih sredstev, ki so namenjena pripravljalnim delom, s projektnega podjetja 2TDK na Direkcijo za infrastrukturo, je zdaj pogodba podpisana.
Če zakon na referendumu ne bo potrjen, bo dela prevzela Direkcija
"Pogodba je podpisana in skupaj z dodatkom k pogodbi zagotavlja fleksibilnost za izvajanje pripravljalnih del. Lahko jih izvaja država prek Direkcije za infrastrukturo ali pa projektno podjetje," je pojasnil Dragonja. 2TDK bo lahko, kot je dodal, izvajanje pripravljalnih del prevzelo, ko bo uveljavljen zakon in ko bo na podlagi zakona na 2TDK preneseno gradbeno dovoljenje.
"V najslabšem primeru, če na podlagi ponovljenega referenduma zakon ne bo uveljavljen, bo pripravljalna dela v celoti izvedla direkcija," je še dejal generalni direktor projektnega podjetja.
Zahtevnejše so po besedah Dragonje okoliščine v zvezi z odobrenimi 109 milijoni evri, ki jih je Slovenija pridobila na t. i. blending razpisu instrumenta za povezovanje Evrope. Komisarka za promet Violeta Bulc je v četrtek dejala, da so ta sredstva začasno zamrznjena. To po pojasnilih Dragonje pomeni, da jih ni mogoče koristiti, čeprav so bila že odobrena.
Ključno tveganje ostaja zaprtje finančne konstrukcije
Za komisijo je najpomembneje, kako bo zaprta finančna konstrukcija, je dejal Dragonja in dodal, da brez pridobitve vseh drugih virov financiranja te evropske spodbude ne bo mogoče črpati. Glede sestave virov financiranja obstaja določena fleksibilnost na strani komisije, pa tudi glede roka za izpolnitev tega pogoja, "ne bo pa s strani komisije prožnosti glede sposobnosti Slovenije, da pridobimo vse potrebne finančne vire, to je, da zapremo finančno konstrukcijo", je opozoril.
Prav to po pojasnilih Dragonje predstavlja ključno tveganje projekta v nastali situaciji. "Dokler nimamo jasnega pravnega okvira za izvajanje projekta, nismo legitimen partner za finančne deležnike. Pri tem je celotno slovensko ministrstvo za finance na stališču, da nima pravne podlage za vplačilo kapitala, dokler zakon ni uveljavljen," je izpostavil.
Ko bo zakon uveljavljen, bo družba 2TDK po besedah Dragonje pred zelo zahtevno nalogo, da prevzame vlogo investitorja in odgovorno izvede projekt. "Za takšno poslanstvo se pripravljamo in postopoma nabiramo kadre in kompetence, ki bodo zagotovili uspešno izpeljavo projekta. Če pa zakon ne bo uveljavljen, bo vlogo investitorja nadaljevala država prek Direkcije za infrastrukturo, projektno podjetje pa se lahko ukine," je še zapisal.
