Podatki, ki lahko rešijo poslovanje vašega podjetja

Slovenci se ne zavedamo dovolj pomembnosti preverjanja podatkov o poslovanju svojega potencialnega poslovnega partnerja. Po izkušnjah družbe Data, ki se ukvarja s celostno podporo podjetjem, se za preverjanje odločijo le večja podjetja.

"Žal majhni podjetniki v želji po na videz dobrem poslu pozabijo na pomembnost preverjanja svojega bodočega poslovnega partnerja, naj gre za naročnika ali dobavitelja," opaža računovodja in svetovalec Jure Filip.

"Danes ni več mogoče, da bi se z nekom pogovarjali o sodelovanju in ne bi pogledali podatkov o njegovem podjetju," je prepričana Petra Podlipnik Pelcar. Foto: Osebni arhiv "Mislim, da danes ni več mogoče, da bi z nekom sodelovali, ne da bi pred tem preverili podatke. To je domača naloga tudi pred samim sestankom, na katerega se odpravimo. Danes bi bilo nepremišljeno, če si prej ne bi vzeli desetih minut časa za preverjanje podatkov," pravi Petra Podlipnik Pelcar, ki je skrbnica poslovnega asistenta Bizi.si. 

• Največja napaka na poslovnem dogodku je zamujena priložnost
• Kako vemo, ali nam sogovornik na sestanku zaupa
• Deset najbolje prodajanih poslovnih avtomobilov

Kje lahko preverimo podatke

Prvi vir informacij je zagotovo podjetnikov računovodja, pravi Filip. Sledijo razne bonitetne strani na internetu, okolica, sam potencialni poslovni partner, podjetja, ki se ukvarjajo z analiziranjem podjetij, in podobni viri.

"Prvi vir podatkov je računovodja podjetja," pravi Jure Filip, računovodja in svetovalec v Dati. Foto: Osebni arhiv "Brezplačni viri so letni izkazi na straneh Ajpesa, obisk našega potencialnega poslovnega partnerja, morda kakšen hiter pogovor z enim od zaposlenih, ki ga mimogrede srečamo na obisku. Do uporabnih podatkov lahko pridemo tudi iz svoje okolice – morda nam naši znanci, prijatelji ali celo kakšen poslovni partner posredujejo kakšno informacijo," pomembne vire našteje Filip.

Kakšna je razlika med podatki Ajpesa in podatki bonitetnih strani

Ajpes je ponudnik vseh podatkov o poslovanju podjetij, od katerega te pridobivajo tudi bonitetne strani, razloži Petra Podlipnik Pelcar.

"Bistvena razlika je v dodanih kontaktnih podatkih, dodana vrednost so predstavitve podjetij in na splošno celotna uporabniška izkušnja, saj je vse zbrano na eni strani. Ajpes tudi nima zgodovine blokad računov, pregleduješ lahko le trenutno stanje. Bolj pregledno so opredeljeni ustanovitelji, ni primerjav z istimi podjetji v dejavnosti, ni grafičnih prikazov, prikazov tržnega deleža. Na Ajpesu lahko preverimo tudi insolventnost, nimajo pa podatkov o narokih sodišč. Ni obveščevalca, portfelja in podobnih orodij, ki prihranijo čas," razlike med Ajpesom in spletnimi bonitetnimi stranmi navede Podlipnik Pelcarjeva. Ob tem omeni tudi mobilne aplikacije, s katerimi imamo poslovnega asistenta s seboj na terenu. 

S preverjanjem podatkov se lahko izognemo marsikaterim nevšečnostim v prihodnosti. Foto: Thinkstock

Ob katerih podatkih se nam mora prižgati rdeča luč

Kot pravi Jure Filip, bonitetne strani svojim naročnikom ponujajo že tudi nekaj analiziranih informacij in posamezne uporabne kazalnike.

Ko se lotimo pregleda podatkov, moramo biti po njegovem mnenju pozorni predvsem na naslednje:

• Prva rdeča luč je blokada TRR.
• Iz letnih izkazov stanja lahko dokaj hitro ugotovimo ustreznost financiranja vsakega podjetja, finančni položaj, finančno moč.
• Po obsegu prihodkov ali zalog lahko presodimo, ali nam bo potencialni dobavitelj sploh lahko zagotavljal dobavo blaga ali proizvodov v pogodbenih količinah.
• Prav tako lahko dvomimo o ponudniku, pri katerem iz bonitet razberemo, da so njegovi prihodki v zadnjih letih precej nižji od našega naročila.
• Že po naslovu podjetja lahko vidimo, ali gre za morebitno slamnato podjetje ali ne, za to pa je seveda nujen obisk lokacije. Drugi indic je število zaposlenih, saj jih slamnata podjetja nimajo. Komunikacija z njimi je mogoča le prek e-pošte, nimajo referenc in podobno.

• Dan ima le 24 ur. Znate izkoristiti vsako minuto?
• Koga bi raje za šefa, strokovnjaka ali karizmatičnega človeka?
• Pravila poslovnega kosila: pospravite telefone in zobotrebce

Nepremišljeno bi bilo, če danes pred sestankom z morebitnim poslovnim partnerjem ne bi preverili podatkov o njegovem podjetju, pravi Petra Podlipnik Pelcar. Foto: Thinkstock

Kaj uporabniki najpogosteje preverjajo

Uporabniki poslovnega asistenta Bizi.si največ preverjajo osnovne podatke in to, s čim se podjetje ukvarja.

"Davčno in matično številko potrebujejo za izstavljanje računov, zanimajo jih še podatki o zaposlenih in dejavnost," pravi Podlipnik Pelcarjeva.

Najbolj od vsega jih zanimajo blokade računov. Podlipnik Pelcarjeva opozarja, da je pri tem pomembno, ali je imelo podjetje morda nekoč le kratek čas blokiran račun ali gre za ponavljajoče se blokade, kar je dobro razvidno iz zgodovine blokad.

Po njenem mnenju nam lahko veliko pove tudi podatek o ključnih osebah, ki pokaže, kolikšen delež podjetja pripada kateremu od lastnikov pri manjših podjetjih in družbah z omejeno odgovornostjo, pri večjih pa lahko preverimo posameznike v nadzornem svetu in zastopnike.

"Čas prihranimo tudi s hitrim pregledom grafa prihodkov in dobička, ki prikazuje trend poslovanja podjetja, torej kaj se s podjetjem dogaja. Da nam tudi neko sliko stabilnosti podjetja, še posebej v daljšem časovnem obdobju. Sredstva in kapital so zelo odvisni od panoge - imamo podjetja z relativno malo sredstvi, kot so na primer svetovalna podjetja, pa kljub temu ni nujno, da so uspešna," meni Podlipnik Pelcarjeva.