Torek, 7. 1. 2020, 13.56
4 leta, 3 mesece
Po usmrtitvi Slovencev je z morišča za spomin odnesel krvav robec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,49
8
Zamejski Slovenec Livio Sirovich išče osebe, ki so seznanjene z dogodki, povezanimi z žrtvami antifašističnega posebnega sodišča.
Zamejski časopis Primorski dnevnik je v nedeljo objavil poziv geologa Livia Sirovicha, ki se ukvarja s tržaškimi procesi in z usmrtitvijo bazoviških junakov. Sirovich išče osebe, ki so seznanjene z dogodki, povezanimi z žrtvami antifašističnega posebnega sodišča. V svoji knjigi Cime irredente je izbrskal tri dogodke, ki kažejo, da je bilo v času izvajanja smrtnih obsodb fašističnega posebnega sodišča nekaterim civilistom dovoljeno, da so jim prisostvovali ali na njih celo sodelovali.
Za spomin z morišča odnesel krvav robec
Kot pripoveduje Sirovich, so po vojni štirje zaposleni na tržaški zavarovalnici Ras prijavili sodelavca, ki naj bi se hvalil, da je bil kot civilist med tistimi, ki so streljali na žrtve drugega tržaškega procesa (več o tem v okvirju). Moški naj bi govoril, kako je po streljanju svoje roke namočil v kri žrtev, za spomin pa je s prizorišča vedno odnesel krvav robec. Zaradi pomanjkanja dokazov ga je sodišče leta 1946 sicer oprostilo, poroča Primorski dnevnik.
Kako je potekal drugi tržaški proces
Drugi tržaški proces se je začel 2. decembra 1941. Kot piše na strani društva TIGR Primorske, so obtožence začeli zbirati spomladi 1940, z aretacijami pa so nadaljevali vse do pomladi 1941. Po dolgih mesecih zasliševanj in preiskav je bila oblikovana obtožnica, ki je navajala 60 imen. Obtožence so razdelili na tri skupine: intelektualce, komuniste in pripadnike organizacije TIGR, ki so jih označili kot teroriste.
Decembra 1941 je sodišče nato izreklo 9 smrtnih obsodb (4 obsojence so pomilostili) in izrekli skupno 960 let in pol zapornih kazni. 15. decembra so bili na openskem pokopališču ustreljeni Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal.
Po usmrtitvi so se spravili še nad družino
Sirovich navaja še eno pričevanje, ki je povezano z usmrtitvijo. Po usmrtitvi openskih žrtev, med katerimi je bil tudi Pinko Tomažič, naj bi skupina fašistov razdejala še njegov bife, člane družine pa naj bi prisilili, da so jim stregli. Ob tem so se norčevali tudi iz družine in ustreljenega Pinka, še piše zamejski časopis. Eden od članov skupine naj bi družini pred obraz pomolil okrvavljen robec in jim dejal, da je to kri "prašičjih ščavov". Prav tako jim je tudi dejal, da je bil kot prostovoljec v strelskem vodu, ki je 15. decembra usmrtil peterico.
Odrezal košček vrvi, s katero naj bi bili zvezani usmrčeni
Tretji dogodek, na katerega po pisanju Primorskega dnevnika prav tako opozarja Sirovich, pa je vezan na usmrtitev bazoviških junakov. Sirovich je v časopisih zasledil zapis o Giuseppeju Menasseju, ki naj bi pomočil prst oziroma roko v kri enega od Slovencev, ki so bili septembra 1930 usmrčeni v Bazovici. Prav tako naj bi odrezal košček vrvi, s katero so bili zvezani usmrčeni. Menasse je sicer zaradi klevetanja tožil časopis, a izgubil in se nato izselil.
8