Po tragični nesreči: Drevesa ob cesti niso bila zaznana kot nevarna

V Dravski dolini sta se na državni cesti Dravograd-Maribor na območju občine Podvelka v zadnjem letu in pol v času ujme oz. po njej zgodili dve tragični prometni nesreči, v katerih so življenja izgubile tri osebe.

V ponedeljek zjutraj je pri Podvelki s pobočja nad glavno cesto drevo padlo na vozilo 52-letnega domačina, ki je umrl na kraju nesreče. Približno tri kilometre stran od mesta te nesreče, blizu kraja Brezno, pa se je najverjetneje zaradi predhodnega obilnega deževja 30. oktobra 2018 na isto glavno cesto prikotalila skala in pod seboj pokopala dve osebi v avtomobilu, piše STA.

"Drevesa so bila zdrava in niso kazala znakov hiranja"

Glede ponedeljkove nesreče so na Direkciji RS za infrastrukturo po poročanju STA zapisali, da so bila drevesa, ki so se zaradi orkanskega vetra na kraju tragičnega dogodka porušila na vozišče državne ceste, "zdrava, pokončne rasti in niso kazala nobenih znamenj hiranja. Zato v sklopu izvajanja pregledov državne ceste niso bila zaznana kot nevarna".

Podrto drevo padlo tudi na vozilo delavcev

Navedli so tudi, da so bila na mestu, kjer se je zgodil tragični dogodek, tik pred dogodkom izvedena intervencijska dela odstranjevanja podrtega drevesa. Podrto drevo, ki je terjalo smrtno žrtev, je namreč poškodovalo tudi vozilo delavcev, ki sta pred nesrečo odstranila prej podrta drevesa. Nihče od njiju ni bil poškodovan, še piše STA.

V Dravski dolini sta se na državni cesti Dravograd-Maribor na območju občine Podvelka v zadnjem letu in pol v času ujme oz. po njej zgodili dve tragični prometni nesreči. Foto: Uroš Maučec

Sicer pa so na območju Koroške, kjer je koncesionar za vzdrževanje državnih cest družba VOC Celje oz. VOC Koroška, delavci v ponedeljek v času od 2.30 do 17. ure odstranili 37 dreves na osmih odsekih državnih cest. "Drevesa so se podirala zaradi sunkov orkanskega vetra na lokacijah, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti ali določiti," so zapisali pri direkciji. VOC Koroška je sicer lani v sklopu koncesijske pogodbe izvajal dela za odstranjevanja drevesne zarasti z območja cestnega sveta državnih cest, prav tako izvaja redne preglede cest, piše STA.

"Podrta drevesa niso bila zaznana kot nevarna"

"Za drevesa na zasebnih zemljiščih, ki mejijo na cestni svet in so zaznana kot nevarna drevesa za odvijanje prometa na državni cesti, koncesionar pisno obvesti lastnike zemljišč o nujnosti odstranitve teh dreves. Če se lastniki ne odzovejo, se zadeva preda v reševanje Inšpektoratu RS za infrastrukturo," so navedli na direkciji in, kot omenjeno, zapisali, da podrta drevesa, zaradi katerih se je zgodila tragična nesreča, niso bila zaznana kot nevarna.

Domačini ves čas opozarjajo pristojne

A je območje glavne ceste, kot kaže, vendarle precej nevarno, na kar so domačini opozarjali pristojne tudi že pred tragično nesrečo, ki se je pri kraju Brezno zgodila konec oktobra 2018, ko je padajoča skala terjala dve smrtni žrtvi, še piše STA.

Direkcija pojasnjuje, kaj vse so storili

Kot so v povezavi s to nesrečo pojasnili na direkciji, so po nesreči tam najprej postavili podajno-lovilne ograje v dolžini 160 metrov in izkopali lovilni jarek. Vrednost teh del, izvedenih do konca novembra 2018, je znašala dobrih 217 tisoč evrov.

Nato so konec leta 2018 in lani na odsekih cest med Radljami in Ruto izvedli za 1,5 milijona evrov naložb za zaščito pred padajočimi kamnitimi bloki. Trenutno dela za zaščito pred padajočim kamenjem potekajo pri hidroelektrarni Vuhred. Ta dela so po pogodbi vredna dobrih 280 tisoč evrov in bodo zaključena predvidoma do 15. marca, še poroča STA.

Po podatkih direkcije so tako bile v letih 2018 in 2019 nameščene varovalne ograje v dolžini 1.420 metrov, z visoko natezno mrežo pa so zaščitili skalne brežine na površini 550 kvadratnih metrov.

Letos je v prvi fazi predvidena izvedba zaščitnih ukrepov pred padajočim kamenjem ob cestnih brežinah na vseh odsekih glavne ceste Dravograd-Maribor. Nameščenih bo približno 11 tisoč kvadratnih metrov visoko nateznih sidranih in navadnih mrež ter 270 metrov podajno-lovilnih ograj. Ocenjena vrednost del je 1,2 milijona evrov. V nadaljevanju pa po poročanju STA načrtujejo še natančnejšo analizo ogroženosti preostalih zalednih brežin in predvidoma še dodatna vlaganja.