Po osmih letih od odkritja končali pokop žrtev iz Hude Jame

Zaključek pokopa žrtev so po besedah predstavnikov Slovenske škofovske konference (SSK) zaznamovali tudi vandali, ki so oskrunili grobišča žrtev povojnih pobojev poleg pokopališča Dobrova. 

Neznani storilci so porušili usmerjevalno tablo in tri križe, ki jih je vladna komisija za reševanje prikritih grobišč nedavno postavila v spomin na žrtve. Policija je omenjeni dogodek zabeležila in sprožila postopke zoper neznane storilce, so še sporočili s SSK.

Vandali so oskrunili tri grobišča poleg pokopališča Dobrova, so sporočili s SSK. Foto: SSK

Najprej so si škofje prizadevali, da bi žrtve pokopali na Teharjah

Vojno grobišče Barbara rov v Hudi Jami so odkrili 3. marca 2009. Izkopavanje posmrtnih ostankov so spremljali številni zapleti, v določenem času je delo povsem zastalo, a je bilo po osmih letih vendarle končano.

Vse od odkritja so potekale razprave in usklajevanja med različnimi državnimi organi, komisijo vlade za reševanje prikritih grobišč, strokovnjaki, lokalnimi skupnostmi in civilnimi združenji o primernem mestu za dostojen pokop.

Septembra 2015 je bilo sklenjeno, da bodo žrtve pokopane zunaj rudnika. Predvsem v krogu predstavnikov države je prevladalo stališče, da je najprimernejša lokacija v pokopnem polju na območju Spominskega parka Dobrava pri Mariboru, v neposredni bližini kostnice in spomenika, postavljenega žrtvam povojnih pobojev.

Slovenski škofje so sprva nasprotovali pokopu na Dobravi in želeli, da bi žrtve iz Hude Jame pokopali na Teharjah. A je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore po srečanju s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki mu je pojasnil razloge, zakaj pokop na Teharjah ni mogoč, kot rešitev sprejel, da bodo posmrtne ostanke žrtev pokopali na Dobravi.

Stanislav Zore je po pogovorih s predsednikom države kot lokacijo za pokop sprejel Dobravo pri Mariboru. Foto: Ana Kovač

Marca 2016 je ministrstvo za delo objavilo javni razpis za izbor najugodnejšega izvajalca za izkop in pokop posmrtnih ostankov. Pripravljalna dela za ureditev grobišča so se začela avgusta 2016. V začetku lanskega oktobra so začeli prenos prvih posmrtnih ostankov iz začasne kostnice v Hudi Jami, pokop pa končali 27. oktobra, ko je na Dobravi potekala tudi žalna slovesnost.

Med žrtvami le 12 žensk, nobena od žrtev ni bila mlajša od 17 let

Dela so nadaljevali z izkopom žrtev, ki so bila še vedno v rudniškem jašku, z njihovim prenosom in pokopom v spominskem parku Dobrava. Skladno s pravili forenzične stroke so bili shranjeni tudi vzorci za morebitno naknadno DNK-analizo.

Po navedbah ministrstva je iz preliminarnih podatkov, ki jim jih je posredoval izvajalec prekopa in pokopa, razvidno, da je bilo v Barbara rovu pri prvem izkopu leta 2009 najdenih 769 žrtev, leta 2016 pa 647, skupaj torej 1.416 žrtev.

Odkrili so, da je bilo med žrtvami samo 12 žensk, prav tako nobena žrtev ni bila mlajša od 17 let. Iz poročila je razvidno, da gre glede na najdena in ohranjena oblačila verjetno večinoma za pripadnike oboroženih sil Neodvisne države Hrvaške, med žrtvami pa so lahko tudi Slovenci, so zapisali na ministrstvu za delo.

Nobena od žrtev iz Barbara rova naj ne bi bila mlajša od 17 let. Foto: STA ,

Navajajo še, da so od začetka odkritja grobišča in za gradnjo kostnice do konca leta 2011 namenili 317.950 evrov. Dodatnih 260.102 evrov so namenili v letih 2014 in 2015 za sanacije rudniškega jaška na podlagi odločbe rudarske inšpekcije. V letih 2016 in 2017 so porabili dodatnih 1.028.545 evrov za pripravljalna dela v rudniku, izkop, arheološka ter antropološka dela, prenos posmrtnih ostankov z ureditvijo pokopnega polja in vzpostavitev prvotnega stanja na območju rudnika.