Ponedeljek, 18. 11. 2019, 8.58
4 leta, 5 mesecev
VREMENSKA NAPOVED ZA 18. 11.
Po obilnem deževju končno lepše vreme #video #animacija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,04
Po deževnem koncu tedna je bilo danes nekaj več jasnine, a nestanovitnega vremena, kot kaže, še ni konec. Že ponoči bo ponovno začelo deževati, poroča agencija za okolje (Arso).
Močne padavine, ki so nas spremljale ves pretekli konec tedna, bodo danes ponehale - tudi v vzhodni Sloveniji. Sprva je bilo pretežno oblačno, čez dan se je v nekaterih delih Slovenije zjasnilo.
V popoldanskih urah lahko kraji v primorski in notranjski regiji pričakujejo tudi rahle padavine. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature se gibljejo od 8 do 15 stopinj Celzija.
Nestanovitno vreme se bo nadaljevalo vse do sredine tedna
Kljub suhemu popoldnevu bo ponoči spet deževalo. Padavine bodo okrepljene predvsem v zahodnem delu države. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo jutri okoli 7, na Primorskem bomo namerili od 9 do okoli 12 stopinj Celzija.
Padavine bodo jutri še naprej vztrajale na zahodu, občasno bo rahlo deževalo tudi v osrednjem delu države. Drugod po Sloveniji bo suho, celo nekaj sonca se obeta na severovzhodu. Jugo bo ob morju zvečer oslabel.
Najvišje dnevne temperature bodo jutri okoli 4 na severovzhodu, drugod se bodo gibale med 9 in 14, ob morju se bo živo srebro povzpelo do okoli 17 stopinj Celzija.
V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne bo v vzhodni Sloveniji začelo rahlo deževati. Na Primorskem bo pihala šibka burja. V četrtek bo na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno. Ponekod v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Zapihal bo jugozahodni veter, še poroča Arso.
Nevarnost snežnih plazov je v visokogorju Julijskih Alp nad nadmorsko višino okoli 1.800 metrov znatna, tretje stopnje, podobno tudi v visokogorju Kamniško-Savinjskih Alp nad nadmorsko višino 2.000 metrov, pod 1.800 metri ter drugod v naših gorah pa večinoma majhna, prve stopnje, je zapisano na spletnih straneh Arsa.
Prožijo se lahko srednji in manjši plazovi nesprijetega snega z dovolj strmih pobočij. Veliko je zametov in opasti, ki se lahko sprožijo že pod manjšo obremenitvijo snežne odeje.Od petka dopoldne je v visokogorju Julijskih Alp zapadlo od 40 do okoli 70 centimetrov snega, drugod pa od 10 do 50 centimetrov, odvisno od nadmorske višine in geografske lege. Meja sneženja je nihala, občasno je deževalo tudi malo pod 2.000 metri. Novi sneg je mehak in rahel, močan veter južnih smeri ga je spihal v zamete, nastale so nove opasti.
Vetru izpostavljena mesta so močno spihana. Snežna odeja je mehka in rahla ter se globoko predira, saj tudi spodnje plasti snega niso preobražene in so mehke. Ponekod je v snežni odeji skorja, ki je nastala zaradi vetra, na mejnih nadmorskih višinah, kjer je občasno deževalo, pa tudi zaradi občasnega zmrzovanja. Pod okoli 1.800 metri je snega hitro vse manj.
Na jugu Avstrije še vedno zaostrene razmere zaradi vremena
Medtem ko je Slovenija v primežu močnih padavin, so razmere na jugu Avstrije zaradi obilnega sneženja in dežja še vedno zaostrene. Po več plazovih, ki so se sprožili v nedeljo, nevarnost ostaja velika, zaradi česar ostajajo zaprte številne šole. Reka Krka na Koroškem je dosegla najvišjo gladino v zadnjih 30 letih, tudi več jezer je prestopilo bregove.
V zadnjih 24 urah so samo gasilci na Koroškem prejeli več kot 500 prošenj za posredovanje. Ponoči so se razmere nekoliko umirile, je pa zdaj največ pozornosti namenjene nadziranju višine rek. Reka Krka je na primer pri kraju Weitensfeld dosegla najvišjo gladino v zadnjih 30 letih. V občini Krka so tako popolnoma evakuirali naselje Sandboden, kjer so morali svoja bivališča zapustiti prebivalci 15 hiš. Več deset gasilcev se ukvarja zlasti z utrjevanjem zaščite pred poplavami.
V Labotu ob slovenski meji, kjer se je naraščanje Drave že v nedeljo nekoliko umirilo, so razmere ponoči ostale nespremenjene. Po navedbah vodje gasilcev so morali ponoči opraviti nekaj manjših črpanj vode. Središče mesta sicer ostaja zaprto, je pa bregove prestopilo tudi več jezer na Koroškem. Baško jezero pri Beljaku je tako povzročilo poplavo, kakršna se statistično zgodi le enkrat na sto let. Od noči na nedeljo je njegova gladina narasla za približno 40 centimetrov, na trenutnih 140 centimetrov.
Močno deževje in sneg sta že v nedeljo povzročila številne plazove. Plaz je na območju Špitala ob Dravi zasul hlev in ženska, ki je bila takrat v njem, je utrpela hude poškodbe. Zjutraj so alarm sprožili tudi v kraju Feld am See, ki mu grozi plaz obsežnega hudourniškega nanosa. Plaz je deloma uničil tudi hišo v Bad Kleinkirchheimu na Koroškem, pogrešajo eno osebo.
Posebej dramatično je bilo ponoči v kraju Bad Gastein v zvezni deželi Salzburg, kjer je plaz okoli polnoči zasul družinsko hišo in jo popolnoma uničil, močno pa je bila poškodovana tudi hiša pod njo. Prebivalko ene od njiju so kmalu rešili, žensko v drugi pa šele po dveh urah.
Na zahodu Štajerske je moralo zaradi nevarnosti plazov in poplav domove zapustiti 50 ljudi v bližini reke Mure. Še vedno je zaradi zemeljskih plazov zaprtih več cest. Tako na Koroškem, Štajerskem kot na vzhodnem Tirolskem danes ostajajo zaprte številne šole.
Na vzhodu Tirolske je bilo davi brez elektrike še vedno okoli 1900 gospodinjstev. Ponoči niso zabeležili dodatnih izpadov električne energije. Območja poplav in plazov so ob tem danes začeli pregledovati tudi s helikopterji. S tem želijo določiti območja nevarnosti plazov in poplav.
Ponoči so se padavine sicer nekoliko umirile, znova pa naj bi na vzhodu Tirolske in Koroške močneje deževalo in snežilo v noči na torek in v torek, napovedujejo vremenoslovci.
