Po mnenju strokovnega sveta SDS rešitev za razmere v državi tudi odstop vlade

"Pod to vlado ni bilo razvoja," je v odzivu na Umarjevo Poročilo o razvoju 2011 izpostavil Turk.

Slovenija gospodarskega cilja ne dosega Kot je predsednik odbora za razvoj v strokovnem svetu SDS Žiga Turk pojasnil, Slovenija gospodarskega cilja doseči povprečno razvitost EU do leta 2013 ne dosega. Ravno tako ne dosega družbenih razvojnih ciljev, dobri indikatorji so le pri sonaravnih ciljih, vendar zgolj na račun upadanja gospodarske aktivnosti.

"Pod to vlado ni bilo razvoja, imeli smo dva finančna ministra, ne pa tudi ministra za razvoj," je dejal. Ob tem je dodal, da je država pod vladama Janeza Drnovška in Antona Ropa zmanjševala razvojni zaostanek za povprečjem EU. Pod vlado Janeza Janše se je približala na 92 odstotkov unijinega povprečja bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca po kupni moči, zdaj pa je ta odstotek v dveh letih padel za štiri odstotne točke. Po pričakovanjih se bo trend padanja nadaljeval.

Bistvo težav po Turkovi oceni ni v pomanjkanju nekaj strukturnih reform, ampak "da v našem modelu tranzicijskega neosocialističnega gospodarstva zadnjih 20 let gospodarstvo oz. finančni sistem nista pametno locirala kapitala". Turk je prepričan, da je treba nekaj narediti v smeri pravne države in tržnega gospodarstva.

Šircelj: Poročilo Umarja zaskrbljujoče Po oceni predsednika odbora za finance v strokovnem svetu SDS Andreja Širclja je poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zaskrbljujoče. Po mnenju strokovnega sveta SDS vlada vsako leto ustvari za 2,2 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja, kar vodi tudi v večje zadolževanje.

"To je izredno slabo za finančno stabilnost in tudi siceršnjo stabilnost države," je prepričan Šircelj, ki ocenjuje, da lahko, če se bo tak trend nadaljeval, pride do kolapsa finančnega sistema.

Sanirati bo treba finančni sistem. Ukrepi morajo biti naravnani v smer ustvarjanja novih delovnih mest, še pravi.

Zmanjšati davčno obremenitev dela Po njegovih navedbah se je odvisnost od socialnih prejemkov povečala na račun plač, kar je slabo za državo, saj to pomeni, da so ljudje pasivni. Po oceni strokovnega sveta SDS bi bilo treba zmanjšati davčno obremenitev dela in uvesti tudi t.i. socialno kapico.

Šircelj o pokojninski reformi Šircelj se je dotaknil tudi pokojninske reforme. Po njegovem mnenju stabilnost finančnega sistema ni odvisna od (ne)sprejema pokojninskega zakona, temveč od zapravljanja države in velikega zadolževanja. Ob tem je navedel še analizo strokovnjakov z ekonomske fakultete, da naj bi neposredni finančni učinek tega pokojninskega zakona znašal 0,1 odstotka BDP, kar pomeni nekaj manj kot 40 milijonov evrov.